Novice

Novice

NASA SPACE APPS CHALLENGE: EKIPA SLOVENCEV JE PREPRIČALA STROKOVNJAKE VESOLJSKE AGENCIJE NASA IN SE ZAPISALA MED NAJBOLJŠIH PET NA SVETU

Space Apps Logo Original                  Logo UIP vecji

 

 

75 držav, 200 mest, 17.924 udeležencev, 2.719 ekip, 1.395 rešitev na 20 izzivov vesoljske agencije NASA. Med najboljših pet v kategoriji Global impact (Rešitev z največjim potencialom za izboljšanje življenja na Zemlji ali vesolju) se je po ocenah NASINIH strokovnjakov zapisala tudi ekipa iz Slovenije, ki si je vstopnico za globalno tekmovanje prislužila z zmago na hekatonu, ki ga je konec oktobra v Kopru organiziral Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske.

NASA Space Apps Challenge, največji hekaton na svetu, odgovarja na izzive s področja astronomije, ekologije, geologije ter robotike. Sodelujoči imajo 48 ur časa za iskanje rešitev na dane izzive ter izvedbo prototipov, na razpolago pa imajo vse javno dostopne podatke vesoljske agencije ter strokovne mentorje. Prijavi se lahko vsakdo s strastjo in željo po pozitivnem učinku na svet. Omejitev, kot pravi direktor Univerzitetnega inkubatorja Primorske Dorijan Maršič, ni oziroma »Le vesolje je omejitev. Na hekaton se lahko prijavijo dijaki, študenti, inženirji, programerji, tudi pisatelji,…Pravzaprav je dobrodošlo, da skupino sestavljajo člani z različnim znanjem.«

Tako je bilo v primeru članov zmagovalne skupine Blue Ice, ki se do pričetka hekatona med seboj niso poznali. Dijakinja Srednje ekonomske šole v Kopru, gimnazijka, študentka biologije, fullstack developer in mojster marketinga so se spoznali na dan pričetka hekatona v obmorskem mestu. Kot je povedal Matija Gašpar: »Na hekaton sem se prijavil zaradi izziva, izkušnje. Nisem pa želel delati sam. To sta slišali Ula in Eva, ki sta bili takoj za sodelovanje. Kaj kmalu sta se nam pridružila še Alenka in Luka, ki pa je bil v stiku z nami preko spleta.«  

Blue Ice

Slika (z leve): Ula Valentič, Eva Pincin, Alenka Skvarč, Matija Gašpar in Luka Andolšek

 

Ekipa Blue Ice v sestavi Ula Valentič, Eva Pincin, Alenka Skvarč, Matija Gašpar in Luka Andolšek je zmago v Kopru in super finale globalnega tekmovanja osvojila s kooperativno igro v kateri igralci rešujejo izzive globalnega segrevanja.

Igra Polar expeditionSlika: Igra Polar explorers

 

»Naša igra je namenjena izobraževanju in ozaveščanju o spremembah kriosfere zaradi podnebnih sprememb. Igralci se tako na zabaven način naučijo nekaj novega o Antarktiki, polarnih ekspedicijah ter pomenu znanstvenih raziskav. Igralci se soočajo s težavami s prehrano, opremo, komunikacijo, vremenom...Dostopna je na spletni strani polar-explorers.com.« je povedala Eva Pincin.

Strokovna komisija je ocenjevala vpliv, inovativnost, znanstveno veljavo, tehnično izvedljivost in predstavitev.

Kot pravi Eva so se uvrstitve med najboljših pet v kategoriji  Global impact zelo razveselili: »Že to, da nam je uspelo narediti v dveh dneh igro, ki se jo lahko že igra, je bil za nas velik uspeh. Vloženega je bilo sicer zares veliko truda. Ko smo  izvedeli, da smo se uvrstili med najboljših pet v kategoriji, nismo mogli verjeti, da se je to zgodilo. Hvaležni smo ekipi Univerzitetnega inkubatorja Primorske za pomoč, podporo in profesionalno organizacijo dogodka.«

Sredi januarja bo znano kdo je osvojil zmago v kategoriji Global impact, kar pa je že zdaj sigurno je to, da je ekipa Slovencev med najboljšimi 5 na svetu.

Ob tem velja omeniti, da to ni prvi večji uspeh Univerzitetnega inkubatorja Primorske letos. Že v prvi polovici leta sta Nika Tomažič in Monika Kršić osvojili zmago na mednarodnem natečaju za inovacije v agroživilskem sektorju »Open Innovation in Agrifood«  v Italiji z biorazgradljivim lončkom Cupgrape.

 Za dodatne informacije smo vam na voljo na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

 

 

Pokrovitelji: NASA Space Apps Challenge Koper

 

DINIT logo     Arctur obrezan   Aerodium Logatec   BernardinLogo Cpxx SLO 2018Kralj logo

Na Radiu Koper gostili zmagovalce Podjetne Primorske 2018. Prisluhnite!

Radio Koper

Konec novembra se je v Kopru zaključil največji Start-up natečaj za najboljšo poslovno idejo v regiji Podjetna Primorska 2018, ki ga je v sodelovanju s partnerji organiziral že 12. leto Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske.

Veseli in počaščeni smo, da so na Radiu Koper natečaju namenili rubriko, ki je bila v etru od torka, 27.11. do četrtka, 29.11..

Prva je sedla pred radijski mikrofon Nika Tomažič, ki si je z Moniko Kršić (žal je bila zaradi bolezni odsotna) prislužila zmago v kategoriji Start-up Academic - Rektorjeva nagrada Univerze na Primorske. Z Iztokom Easyem Novakom sta v etru kramljala o Grončku - Cupgrape, biorazgradljive lončku iz tropin. Nika je priljubljenemu glasbeniku in radijskemu voditelju povedala kako sta prišli do ideje o lončku, po kolikšnem času se le-ta razgradi, kaj je tisto kar ga drži skupaj,...Kliknite na fotografijo in prisluhnite intervjuju.

 

Easy in Nika

Na fotografiji: Iztok Easy Novak in Nika Tomažič

 

Rivalmit - zgodba o uspehu, ki se je rodila iz ljubezni do mitologije in rivalstva z bratom

Pravzaprav je tako nastalo ime podjetja vsestranske umetnice Tine Kraljič, ki  je strokovno komisijo Podejtne Primorske prepričala z unikatnimi umetninami. O študiju, umetninah, Geek kulturi, poti, ki je je pripeljala do Univerzitetnega inkubatorja Primorske in zmage v kategorji Start-up Optimist, se je pogovarjala s karizmatično radijsko voditeljico z markantnim glasom Natašo Benčič.  Klik na fotografijo vas bo pripeljal do intervjuja.

 

Tina in NatasaNa fotografiji: Tina Kraljič in Nataša Benčič

 

S fotovoltaični strašniki sta pospravila zmago pod streho

Na zmagovalne stopničke v kategoriji Star-up Accelerator Navigator, ki je namenjeni izkušenim posameznikom in ekipam, sta stopila Stefano Destefano in Mateja Miško s fotovoltaičnimi strešniki. Voditeljske niti je na morsko obarvanih frekvencah prepletala vedno dobro razpoložena Janja Lešnik.

 Mateja Stefano in JanjaNa fotografiji: Mateja Miško, Janja Lešnik in Stefano Destefano

 

Ekipi Radia Koper se še enkrat zahvaljujemo za vso podporo, prijaznost in profesionalnost.

 

Objava razpisa ECOTROPHELIA SLOVENIJA 2019

logo ecotrophelia SLOVENIA2 

GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij (GZS-ZKŽP) v sodelovanju z UIP Univerzitetnim inkubatorjem Primorske ponovno organizira tekmovanje za študente s področja inovativnosti v živilstvu in razvoja novih živilskih izdelkov pod imenom »ECOTROPHELIA SLOVENIJA 2019«. Natečaj je namenjen študentom naše Univerze na Primorskem.

Tako kot do sedaj morajo izdelki tudi v letošnjem letu zajeti eko-inovacijo v vsaj eni dimenziji razvoja kot npr. surovine - ekološka pridelava, nizek ogljični odtis in/ali embalaža - povratna, primerna za recikliranje in/ali proizvodni proces - varčevanje z energijo, uporaba reciklirane vode in/ali distribucija/logistika - nove storitve, kratke oskrbovalne verige idr.. V okviru natečaja želimo mlade spodbuditi k timskemu delu, organizaciji, razvoju novih izdelkov ter posledično prepoznati tiste inovativne živilske izdelke v slovenskem prostoru, ki jih je smiselno strokovno podpreti, nagraditi, promovirati v širši javnosti, omogočiti njihov nadaljnji razvoj, ne nazadnje pa pomagati mladim pri vzpostavitvi novega podjetja, zagonu proizvodnje ali povezovanju s potencialnimi investitorji.

Podrobnosti natečaja bodo v kratkem objavljene na naši spletni strani www.uip.si ter na spletni strani GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij (GZS-ZKŽP). 


V ta namen bomo v četrtek 6.12.2018 ob 14.00 h v UIP na Čevljarski 27 v Kopru organizirani informativni dan za vse potencialne prijavitelje študente.

Zmagovalna ekipa študentov bo Slovenijo zastopala na evropskem tekmovanju ECOTROPHELIA EUROPE 2019, ki bo potekalo 6.-7. oktobra 2019 v času sejma Anuga (Köln, Nemčija).

 

 

Logo UIP vecji           GZS logo

 

TINA KRALJIČ: Umetnica, ki je osvojila Podjetno Primorsko 2018 v kategoriji start-up Optimist

Tina Kraljic

S podelitvijo nagrad se je v četrtek, 22.novembra v Kopru sklenil 12. natečaj za najboljšo poslovno idejo Primorske Podjetna Primorska, ki ga v sodelovanju s partnerji organizira Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske.

V kategoriji Start-up Optimist, ki je namenjena posameznikom in ekipam, ki nimajo podjetniških izkušenj je slavila vsestranska umetnica Tina Kraljič z unikatnimi umetninami Rivalmit.


Kdaj se je rodila ljubezen do umetnosti? Je kdo v  vaši družini tudi umetnik?

Od kar vem zase sem uživala v umetniškem duhu. Najprej s kemiki, nato barvicami, kasneje z akrili ter ostalimi barvami. Kiparstvo pa se je prijelo malo kasneje. Konkretneje ustvarjam tudi s tem zadnjih 5 let. Umetniško žilico sem podedovala po mami. Sama ni imela možnosti tega študirati, zato je meni omogočila študij na ALUO.

Kaj in s kakšnimi materiali ustvarjaš?

Ustvarjam z vsem kar dobim pod roke. Rada eksperimentiram z efekti, ki jih lahko dobim in spoznavam kvalitete, ki jih material nudi. Gips, les, gline, tekstili, perle, silikon, akvarel, volna, vosek, umetne smole, bleščice, barvice, pasteli, itd.

Tina Kraljic na delu

Kje črpaš navdih?

Težko rečem, je lahko široka tema saj je navdih večinoma mešanica  in kombinacija raznih idej nabranih skozi leta. Včasih je lahko najmanjši detajl inspiracija za nekaj tretjega. Drugače pa je v mojih delih najbolj pogosta figura lika živali in mitoloških bitij.

     lisicaSlike Tina KraljicSlike Tina Kraljic 2

Kdo so tvoje stranke?

Ljubitelji umetnosti, pisatelji ter tako imenovani geeki (ljubitelji stripov, filmov, romanov, video ali namiznih iger, itd.)

Kakšna je tvoja največja želja? Mogoče razstava v kakšni posebni galeriji?

Samo to, da bom lahko udobno živela s svojim ustvarjanjem. Nimam kakšnih posebnih želja trenutno. Se pa ne bi branila tudi kakšnega večjega uspeha, če bi mi bilo tako usojeno.

Kje se gibljejo cene tvojih umetnin?

Zaradi raznolikosti del je razpon v ceni velik. Lahko že od 5€ za obesek lahko pa 500€ za podrobnejši kip ali večjo sliko. Vse pa je odvisno od želja naročnika.

Kako to, da si se odločila, da se boš prijavila na Podjetno Primorsko?

To mi je predlagal gospod Dorijan Maršič, ko smo se spoznali na eni od delavnic o podjetništvu, ki jih je organizirala točka SPOT.

Tina Kraljic zmagovalka

Kako bi opisala izkušnjo? Kaj se je spremenilo od prvega Pitcha do danes?

Interesantno bi rekla. Nisem imela kaj za izgubiti čeprav sem večkrat pomislila kaj kot umetnik delam v podjetniškem natečaju. Naučila sem se natančno, jedrnato in zanimivo predstaviti kaj v bistvu sploh delam. Zdi se enostavno, potem pa ugotoviš, da sploh ni tako. Poleg podjetniških nasvetov in oblikovanja poslovnega načrta pa mislim, da sta mi proces in podpora organizatorjev pomagala pridobiti na samozavesti. To je tisto kar najbolj cenim in za kar sem najbolj hvaležna.

Ti je bila ekipa UIP-a v pomoč?        

Moje izkušnje z ekipo so zelo prijetne. Vedno so si vzeli čas zame, čeprav so imeli veliko drugega dela. Izkazali so tudi veliko navdušenje nad mojimi deli. Brez njihove spodbude se zelo verjetno ne bi nikoli prijavila na Podjetno primorsko.

Bi priporočila bodočim podjetnikom, da se prijavijo na natečaj Podjetna Primorska?

Škoda bi bilo ne izkoristiti take priložnosti, še posebej, ker se lahko veliko naučiš na poti o podjetništvu, bolje izoblikuješ svojo idejo,ustvariš nove stike ter potencialne podjetniške partnerje. Tudi, če na koncu ne zmagaš so izkušnje, ki jih pridobiš  brezplačne a zlata vredne.

Kje lahko vidimo tvoje umetnine?

Svoje izdelke objavljam na več socialnih omrežjih, so pa vsi izdelki zadnjih nekaj let dostopni na moji spletni strani www.rivalmit.com

Rivalmit

NA NAJVEČJEM START-UP NATEČAJU V REGIJI »PODJETNA PRIMORSKA 2018« SO NAGRADILI NAJBOLJŠE PODJETNIŠKE IDEJE

 

S podelitvijo nagrad se je sinoči v Kopru sklenil 12. natečaj za najboljšo poslovno idejo Primorske Podjetna Primorska, ki ga v sodelovanju s partnerji organizira Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske.

Na zmagovalne stopničke v kategoriji Star-up Accelerator Navigator, ki je namenjeni izkušenim posameznikom in ekipam, sta stopila Stefano Destefano in Mateja Miško s fotovoltaičnimi strešniki.

destefano

Foto: Stefano Destefano in Mateja Miško. Nagrado je podelil Tomaž Lešnik iz podjetna Dinit d.o.o.

V kategoriji Start-up Optimist, ki je namenjena posameznikom in ekipam, ki nimajo podjetniških izkušenj je slavila vsestranska umetnica Tina Kraljič z unikatnimi umetninami Rivalmit.

V kategoriji Start-up Academic – Rektorjeva nagrada Univerze na Primorskem, ki je namenjena najboljšim podjetniškim idejam študentov Univerze na Primorskem, so podelili tri nagrade. Strokovno komisijo sta najbolj prepričali Nika Tomažič in Monika Kršić z biorazgradljivim lončkom iz tropin Cupgrape. Na drugo mesto se je uvrstil Goran Tubić z aplikacijo Domači zabojček, na tretje pa je pripadlo blogerki Jeri Lenardič, ki je predstavila Jerino slaščičkarno.

 skupinska

Letos so prvič podelili tudi nagrado TOP Pitch (najboljša predstavitev podjetniške ideje pred investitorji). Nagrade so se razveselili mladi vinarji Andrej Krmac, Matej Kralj in Domen Jogan, ki so predstavili ICP Istrski center penin.

                                   rakar

Foto: Direktor Primorske gospodarske zbornice Robert Rakar med podelitvijo nagrade najboljšim inovatorjem Obalno-kraške regije

Direktor Primorske gospodarske zbornice Robert Rakar je podelil priznanja najboljšim inovatorjem Obalno-kraške regije.

Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske je omenjen natečaj organiziral že 12. leto zapored z namenom spodbujanja podjetniške miselnosti in ustanavljanja novih tržno naravnanih podjetij ter spodbujanja pretoka znanja iz Univerze v gospodarstvo.

Do sredine meseca maja se je na natečaj prijavilo preko 30 podjetniških skupin in posameznikov, a le 17 je uspel preboj v veliki finale. Izbranim je Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske nudil možnosti za razvoj in izvedbo inovativnih podjetniških storitev in produktov. Z mentorskih programom, kjer so izpopolnjevali svojo poslovno idejo s pomočjo različnih strokovnjakov in številnimi delavnica, ki so jih organizirali, so finalisti osvojili znanja, ki jim bodo pomagala pri lažjem prodoru na trg.

Marsic

Foto: Direktor UIP Dorijan Maršič

Direktor UIP-a Dorijan Maršič je ob tem dejal: »Univerzitetni inkubator Primorske je pomemben in aktiven sestavni del subjektov inovativnega okolja Slovenije. Odraz tega je tudi natečaj Podjetna Primorska kjer združujemo izkušnje in znanje z obstoječim in nastajajočim inovativnim in podjetniškim ekosistemom. Partnerstva s slovensko mrežo inovativnega ekosistema, univerzami in drugimi visokošolskimi ustanovami, tehnološkimi parki in pospeševalniki, doma in v tujini, omogočajo našim podjetniških skupina nadaljnji razvoj produktov in storite.«

Prireditve se je poleg koprskega podžupana Petra Bolčiča in vidnejših predstavnikov z gospodarstva udeležila  tudi Nena Dokuzov z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je pohvalila predstavljene podjetniške idej. “Veseli me, da se ustvarja baza takih podjetij, ki ustvarjajo produkte prihodnosti.«

Delo Univerzitetnega inkubatorja Primorske še zdaleč ni zaključeno. Konzorcij “Open Innovation in Agrifood Programme” je v sodelovanju z nacionalnim koordinatorjem za Slovenijo, UIP Univerzitetnim inkubatorjem Primorske, objavil javni poziv za zbiranje nacionalnih predlogov idejnih projektov "INNOAGRO 2018" v okviru natečaja “2018 International Call for Solutions” za iskanje inovacij s področja agroživilstva. Vse zainteresirane vabijo k sodelovanju.

 

 

 

POSTANI »UIP START-UP INVESTITOR«

 1 stran vabila PP 2018

 

V letošnji ediciji natečaja Podjetna Primorska 2018 smo v tekmovalni kategoriji »NAVIGATOR« predvideli posebno mesto za investitorje, ki si želijo pobližje spoznati posamezno izbrano podjetniško skupino. Vaše mesto med investitorji si zagotovite preko prijave na spletnem obrazcu.  Podjetniške skupine se bodo predstavile na zaključnem dogodku natečaja v četrtek 22.11.2018 v dvorani Sv. Frančiška v Kopru. Za udeležence s prijavljenim statusom investitorja bo organiziran prilagojen program, omogočen dostop do poslovnih informacij, ter zagotovljen prostor za mreženje in izmenjavo potrebnih informacij s podjetniškimi skupinami.

Prijavite se lahko TUKAJ;

Kaj menijo kandidati za župane o zelenem in socialnem podjetništvu?

12

O projektu LAS ECOSOP ISTRA

Namen projekta LAS ECOSOP ISTRA je spodbujanje zelenega in socialnega podjetništva, tržnega povezovanja lokalnih ekoloških proizvajalcev ter trajnostne lokalne samooskrbe.

Vodilni partner projekta LAS ECOSOP ISTRA je Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske, ostali partnerji pa so: Zadruga ekoloških proizvajalcev Istre, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Univerza na Primorskem.

V okviru projekta LAS ECOSOP ISTRA smo na županske kandidate občin: Ankaran, Izola, Koper in Piran smo naslovili naslednja vprašanja:

  • Ali kot kandidat za župana podpirate razvoj zelenega in socialnega podjetništva v občini? Če da - kako?
  • Ali bo občina v vašem mandatu podprla shemo za najem ugodnejših kreditov in garancij za razvoj socialnega in zelenega podjetništva (investicije, inovacije ind.)
  • Ali se boste kot župan zavzeli za podelitev koncesij socialnim podjetjem za opravljanje javnih storitev/dejavnosti (npr. urejanje zelenic)?
  • Ali se boste kot župan zavzeli za nepovratne finančne spodbude za ustanavljanje in delovanje socialnih podjetij (npr. finančna sredstva ob zagonu)?
  • Ali se boste kot župan zavzeli za možnost cenejšega ali brezplačnega najema prostorov v lasti občine za opravljanje socialnega podjetništva (Zakon omogoča občinam, da za prvi dve leti socialnega podjetja ponudi lastne prostore v brezplačen najem)?

Odgovore smo prejeli od 12 kanidatov in kandidatk za župana občine Izola in Koper.

 

Občina Izola:

DANILO MARKOČIČ:

Najlepše se vam zahvaljujem za zastavljena vprašanja. Socialno podjetništvo je panoga, ki mi je zelo blizu tako po načinu razmišljanja, kot po dosedanjem delovanju.

Hkrati pa zeleno socialno podjetništvo postaja vse pomembnejši dejavnik blaginje v vseh razvitejših evropskih državah. Bil sem med iniciatorji izolskih projektov kot sta Kilometer nič in Lokali za en tolar. Prvi je spodbujal povezovanje lokalnih pridelovalcev hrane s ponudniki gostinskih in turističnih storitev v Izoli, drugi pa je ponujal možnost zagona dejavnosti, ki so bogatile ponudbo starega mestnega jedra ter možnost druženja Izolank in Izolanov. Pri obeh je bila socialna nota zelo izrazita. Še posebej pa sem vesel vaših vprašanj tudi zato, ker v torek 13. novembra v Baru Hangar tudi sami organiziramo okroglo mizo z mladimi na temo socialnega podjetništva. V okviru okrogle mize bomo spregovorili tudi o nekaterih primerih dobre prakse razvoja socialnega podjetništva v Sloveniji in tujini ter vas prijazno vabim, da se nam pridružite.

Eden od treh nosilnih stebrov našega programa je Skrb za mlade. V okviru tega stebra predvidevamo tudi obnovo celotnega kompleksa Arrigoni, ki bo v okviru centra mladih prostorsko omogočal več vrst dejavnosti in druženja, med njimi tudi zagon novih oblik socialnega podjetništva. Če mi bodo volivke in volivci zaupali naloge župana, bom vsekakor spodbujal razvoj zelenega socialnega podjetjništva ter preveril vse prostorske možnosti, ki jih ima na voljo občina Izola in bi jih lahko pod ugodnejšimi pogoji ali za omejen čas brezplačno ponudila t.i. startupom s področja socialnega podjetništva. 

Ena od iniciativ, ki jo načrtujemo v prihodnjem mandatu bo tudi aktivno vključevanje občine v shemo t.i. ugodnih mikro kreditov. Prepričan sem, da bi s tem lahko bistveno olajšali začetke delovanja socialnih podjetij, potrebe po tovrstnih projektih pa so širše, saj se s podobnimi težavami srečujejo tudi lokalni kmetje. 

Zakon predpisuje, da občina podeljuje koncesije na podlagi javnih razpisov, ko ni ustanoviteljica, ali lastnica pravnih oseb, ki jim jih podeljuje. Kot župan pa bom poskrbel, da bodo javni razpisi za opravljanje javnih storitev kot so urejanje zelenic pripravljeni tako, da se bodo nanje lahko prijavila tudi socialna podjetja. 

Za konec pa bi želel poudariti, da je moj način dela pogovor in dogovarjanje z vsemi deležniki. Vabim vas, da se v primeru, če mi Izolanke in Izolani zaupajo naloge župana, sestanemo, saj so vaše informacije, znanja in izkušnje s področja socialnega podjetništva nedvomno bogate in skupaj bomo iskali rešitve, ki bodo najbolj učinkovito pomagale spodbujati zeleno socialno podjetništvo v občini Izola.

IGOR CRNIĆ

  • Ali kot kandidat za župana podpirate razvoj zelenega in socialnega podjetništva v občini Izola? Če da - kako?

DA. Vsebino k kateri bi se usmeril na tej točki težko konkretno predlagam saj to ni moje osnovno področje. Je pa oblika take podpore jasna v Sklopu 2 našega načrta aktivnosti (ŠIRŠE ZASTAVLJEN RAZVOJ) kjer načrtujemo Upoštevanje širših možnosti za realizacijo projektov in investicij - ne le proračun, tega tako ali tako ni nikoli dovolj. Treba torej aktivno iskati denar. To pomeni aktivno vključevanje občine v pridobitev evropskih sredstev tako, da bodo olajšale razvoj. Ustreznejša - aktivna podpora pa je tako svetovalna kot v obliki konkretne pomoči z sodelovanjem s podjetji ki želijo po tej poti. 

Kako se lotiti socialnega podjetništva v tem trenutku tezko odgovorim v smislu natančne usmeritve, ki bi jo priporočal. Možnosti je veliko 

Sem pa človek, ki nerad iščem toplo vodo. Primeri dobre prakse in odprte možnsoti so lahko izhodišče. Torej ze obosotjeci projekti kot so : Fair employment, Vključujemo in aktiviramo so dobri modeli. Ravno tako "Usposabljanje na delovnem mestu" kamor gre usmeriti podjetnike, da zaposljujejo kader preko teh ze aktivnih projektov, ki jih trenitno izvaja zavod za zaposlovanje. Morda je tu tudi moznost dodatne vzpodbude iz strani obcine, ce bi podjetja zaposlovala obcane Izole - je pa to stvar obc. sveta na koncu. Predlog bi pa vsekakor bil namestu, ce bodo predstavniki DD izvoljeni. Potem pa naprej. Obcina mora imeti tim ljudi, ki vedo kaj je to Strukturni in investicijksi skladi ali pa vsaj vedo na koga obrniti podjetnike za katero zadevo.  

Zaključek sklopa 2 nšeča načrta aktivnosti pa jasno opredeljuje naš namen "zelene prihodnodti" saj navajamo: Vključitev zelenih virov energije v vse projekte glede na možnosti, lokacijo ter vsebino projektov. Tega se nameravamo držati a spet poudarjam ti občina ne more biti v vlogi "proizvajlca" teh dejstev  je pa dolžna imet vlogo "aktivnega podpornika". Če imajo vsi podjetniki eno oporno točko je to za njih ceneje in dostopneje. Na občini pa je imeti službo za to, ki ne bo sama sebi namen. 

Bistvo je imeti na v občini partnerja, ki lahko kvlaitetno in ciljeno usmerja podjetnike v izrabo sredstev iz 

- Evropskih socialni skladov, katerih tematska podorčja za aktilano razpisno obdobje so: Spodbujanje socialnega vključevanja in boja proti revščini, Spodbujanje zaposlovanja in mobilnost delovne sile

- Kohezijskih skladov kterih tematska področja so: Spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah, Varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov, Podpora prehodu na nizko ogljično gospodarstvo v vseh sektorjih in druga.

  • Ali bo občina v vašem mandatu podprla shemo za najem ugodnejših kreditov in garancij za razvoj socialnega in zelenega podjetništva (investicije, inovacije ind.)

Kot povedano izhajam iz javnega sektorja. Konkretne možnosti ne poznam, da bi se natančno opredelil. Vsekakro pa menim, da je tako shemo nujno podpreti. Še bolj kljulno je motivirati podjetnike, da se za take vzpodbude odločijo. Tu je nujno aktivno sodelovanje občine (tu me bo potrebno podučiti kako to lahko občina naredi, verjamem, da to možnost ima) s ciljem podjetnikom narediti tovrstne kredite zanimive. 

  • Ali se boste kot župan zavzeli za podelitev koncesij socialnim podjetjem za opravljanje javnih storitev/dejavnosti (npr. urejanje zelenic)?

Kot vem in vidim je ta dejavnsot v Izoli že razvita mislim, da je trenitno v domeni komunale in je omejena ravno na Zelenice. Vstop zasebnih socilanih podjetij bi pomenilo veliko obogatitev za Izolo in vsekakor iti dlje od zelenic - strežba v lokalih, pomoč starejšim, vključevaje v delo javnih zavodov (v kolikor obstaja interes) in verjetno je še možnosti. 

  • Ali se boste kot župan zavzeli za nepovratne finančne spodbude za ustanavljanje in delovanje socialnih podjetij (npr. finančna sredstva ob zagonu)?

 Znova področje, ki ga ne poznam. V kolikor je na občini "zagotovoti denar" verjamem, da je jasno, da samo moja podpora ne bo dovolj. Spet gre za predlog svetniške skupine ali župana in razpravo. V kolikor pa občine tu lahko odigra neko konkretno vlogo s ciljem, da se podjetnikom ta denar nameni to sploh ni predmet debate. To občina MORA nuditi. 

  • Ali se boste kot župan zavzeli za  možnost cenejšega ali brezplačnega najema prostorov v lasti občine za opravljanje socialnega podjetništva (Zakon omogoča občinam, da za prvi dve leti socialnega podjetja ponudi lastne prostore v brezplačen najem)?

Kolikor vem občina ima neko kar konkretno število takih prostorov. V kolikor so priemrni prosotri za tako dejavnost morajo biti na razpolago. V kolikor pa taka podjetja zaposlujjeo ljudi iz Izole je čas brezplačnega najema lahko bistveno daljši. Vsak osebno dohodek je za občino malo bogatstvo. In to zandje mislim, da že dolga leta vsi pozabljajo. Prazni in zaklenjeni prosotri so samo to ... prostori, ki se uporabljajo pa če tudi za simbolične vsote so prosotri, ki nosijo prihodek. Morda ne v obliki najema a je ta prihodek zanemrljiv. Prosotor se vzdržuje, ljudje imajo mođžnost zaslužka in krog se zavrti. 

--

Sem na stališču, da se tega "država" ne želi lotiti zaradi moči kapitala, ki je v ozadju. Cilje stranke Dobra država verjetno poznate. Če kopiram iz naše spletne strani: ". Teoretična podlaga za »dobro državo« je dejansko delovanje pravne države, ki jo v tem trenutku ovirajo slabe neformalne institucije, pri katerih izpostavljamo korupcijo v najširšem smislu, elitne dogovore, zlorabo oblasti ter klientelizem. Preprosto povedano: pri »dobri državi« gre za državo (in seveda politike), ki je toliko pogumna, da se upre velikemu kapitalu, skušnjavam, in kljub vsem pritiskom lobijev dela za dobro ljudi, državljanov in okolja v katerem živimo." 

Kapitalu to ni v interesu. Vsa nadaljna razprava je brezpredmetna. 

Osebno sem veliko (prostega) časa vložil v zanimive in uporabne projekte v javnem sektorju. Ni mi žal, dosegel sem kar nekaj delovnih mest v času zadnje kar občutne finnčne krize, prepoznavnost enote, ki jo vodim in izboljšavo sistema NMP v korist prebivalcev. Zakaj? Ker je tako prav. 

VOJKO LUDVIK:

  • Kot županski kandidat podpiram razvoj zelenega in socialnega podjetništva v občini Izola
  • Občina bo podprla shemo za najem ugodnejših kreditov
  • Župan se bo zavzel za podelitev koncesij socialnim podjetjem za opravljanje javnih storitev – urejanja zelenic in za možnostn cenejšega – simboličnega najema prostorov za opravljanje socialnega podjetništva

MILAN BOGATIČ

  • Ali kot kandidat za župana podpirate razvoj zelenega in socialnega podjetništva v občini Izola? Če da – kako?

Socialno podjetništvo je primarno usmerjeno v ustvarjanje novih delovnih mest zlasti za ranljive iskalce zaposlitev na trgu dela, kot so invalidi, starejši nezaposleni iskalci dela na področjih, kjer zaradi nizke dobičkonosnosti zasebni sektor za vlaganja nima posebnega interesa. Družbena korist, ki jo ustvarja socialno podjetništvo, se kaže v družbenih inovacijah, inteligentni rasti, socialni koheziji ter trajnostnem razvoju.

Primarni cilj ni ustvarjanje dobička, z njim se spodbuja sodelovanje, prostovoljno delo in vlaganja, iskanje inovativnih poslovnih rešitev, s katerimi se zasledujejo socialni, okoljski, gospodarski in drugi cilji.

Dejavnosti socialnega podjetništva so  v Zakonu o socialnem podjetništvu (ZSocP)  opredeljene v osemnajstih sklopih delovanja.

Kot kandidat za župana podpiram razvoj omenjenega podjetništva v občini Izola in osebno menim, da je treba v občini podpreti vsako aktivnost na področju podjetništva, ki bo ustvarjala delovna mesta za ranljive iskalce zaposlitev. Ta podpora je lahko v obliki nudenja nepovratnih finančnih spodbud, možnosti cenejšega najema prostorov v lasti občine ali celo podeljevanja koncesij socialnim podjetjem za opravljanje javnih del, ki so v Zakonu opredeljene kot dejavnosti znotraj katerih lahko deluje socialno podjetje.

  • Ali bo občina v vašem mandatu podprla shemo za najem ugodnejših kreditov in garancij za razvoj socialnega in zelenega podjetništva (investicije, inovacije ind.)?

Ker je v Sloveniji socialno in zeleno podjetništvo dokaj novo in še ne tako razvito, je vloga občine pri podpori k shemi za najem ugodnejših kreditov in garancij bistvena za vlagatelje.

  • Ali  se boste kot župan zavzeli za podelitev koncesij socialnim podjetjem za opravljanje javnih storitev/dejavnosti (npr. urejanje zelenic)?

Kot župan se bom zavzel za podelitev koncesij na področjih opredeljenih v ZSocP. Predvsem na tistih področjih delovanja, kjer bo to predstavljalo širitev družbeno koristnega dela.

  • Ali se boste kot župan zavzeli za nepovratne finančne spodbude za ustanavljanje in delovanje socialnih podjetij (npr. finančna sredstva ob zagonu)?

Ker gre pri Socialnem podjetništvu za ustvarjanje novih delovnih mest, zlasti za ranljive iskalce zaposlitev na trgu dela, kjer je nizka dobičkonosnost je bistveno, da se kot župan zavzamem tudi za finančne spodbude za ustanavljanje in delovanje teh podjetij.

  • Ali se boste kot župan zavzeli za možnost cenejšega ali brezplačnega najema prostorov v lasti občine za opravljanje socialnega podjetništva (Zakon omogoča občinam, da za prvi dve leti socialnega podjetja ponudi lastne prostore v brezplačni najem)?

Občina Izola ima v lasti poslovne prostore, ki bi jih lahko v zagonskem obdobju namenila socialnim podjetjem brezplačno ali po simbolični višini najemnine, za kar se bom kot župan zagotovo zavzel.

BOJAN ZADEL

  • Ali kot kandidat za župana podpirate razvoj zelenega in socialnega podjetništva v občini Koper oz. Izola? Če da - kako?

Osebno podpiram zeleno in socialno podjetništvo, zato sem bom enako zavzemal tudi kot župan. Do sedaj sem podpiral akcijo nič kilometer glede pridelave zdravega sadja in zelenjave. Kolikor mi čas dopušča tudi sam pridelam čimveč sadja in zelenjave v samooskrbi. Zato tudi podpiram Izolane pri legalizaciji njihovih kažet, da lahko v njih spravijo svoje orodje, ki ga uporabljajo za obdelavo na kmetijskih zemljiščih

  • Ali bo občina v vašem mandatu podprla shemo za najem ugodnejših kreditov in garancij za razvoj socialnega in zelenega podjetništva (investicije, inovacije ind.)

Že v mandatu ko sem bil požupan 2007-2010 sem se zavzemal za podporo obrtnikom in podjetnikom, prvenstveno še ribičem in kmetom. Zato se bom tudi kot župan zavzel za spodbujanje socialnega in zelenega podjetništva z ugodnim kreditiranjem, garancijami ter pomočjo pridobivanja sredstev na javnih razpisih.

  • Ali se boste kot župan zavzeli za podelitev koncesij socialnim podjetjem za opravljanje javnih storitev/dejavnosti(npr. urejanje zelenic)?

Seveda, saj sem pred leti dokaj uspešno sodeloval pri vodenju javnih del na področju urejanja zelenic, parkov v eni izmed sosednjih občin. Z veseljem bi v funkciji župana Izole s podelitvijo koncesije socialnim podjetjem za opravljanje javnih storitev in dejavnosti nadaljeval svoje delo.

  • Ali se boste kot župan zavzeli za nepovratne finančne spodbude za ustanavljanje in delovanje socialnih podjetij (npr. finančna sredstva ob zagonu)?

Zagotovil bom pogoje in sredstva za finančne spodbude pri zagonu teh podjetij.
 
Ali se boste kot župan zavzeli za  možnost cenejšega ali brezplačnega najema prostorov v lasti občine za opravljanje socialnega podjetništva (Zakon omogoča občinam, da za prvi dve leti socialnega podjetja ponudi lastne prostore v brezplačen najem)?

Vedno sem se zavzemal za pomoč obrtnikom in podjetnikom v deficitarnih poklicih (čevljarji, urarji, mali trgovci s spominki), da so lahko imeli znižano najemnino v občinskih prostorih. Zato se bom tudi za socialna podjetja zavzemal tako, da bodo imela cenejši najem prostorov v lasti občine

 

Občina Koper:

ALEŠ BRŽAN:

Zagovarjam razvoj občine s ciljem čim večje stopnje samooskrbe na vseh področjih in ta razvoj naj bo seveda trajnosten. Zeleno in socialno podjetništvo sta dobrodošla pristopa za doseganje tega cilja. O konkretnih pristopih za spodbujanje teh vrst podjetništva nimamo še izdelanega načrta, pred tem je gotovo najprej potrebno vzpostaviti komunikacijo z vsemi deležniki ali njihovimi predstavniki in poiskati skupne rešitve.

ALAN MEDVEŠ:

  • Ali kot kandidat za župana podpirate razvoj zelenega in socialnega podjetništva v občini Koper? Če da - kako?

Podpiramo. Zato bomo spodbujali nastajanje zadrug,  ki so najbolj demokratična oblika organizacije podjetij, kjer se dosega primerna participacija zaposlenih pri upravljanju in pri dobičkih, hkrati pa zaposleni lahko izvajajo nadzor nad vodstvom zadruge. Zadruge obstajajo lahko v številnih panogah, npr. kot lokalne ekološke kmetijske zadruge, stanovanjske zadruge, tehnološke zadruge, potrošniške zadruge ipd. Tako bomo na primer lokalne ekološke zadruge vključili v preskrbo javnih ustanov (šol, vrtcev, javnih podjetij) s hrano ter tako ustvarili zasnovo lokalnih prehrambenih proizvodno-porabniških verig, saj je lokalna preskrba s hrano ekološko najbolj vzdržna in tudi stroškovno najbolj racionalna. Tehnološke zadruge bi lahko spodbudili za ponoven razvoj industrije, saj je ta pri nas že skoraj povsem propadla. Zadružno organiziranje bomo podpirali tako z izobraževanji, kot z zagotavljanjem primernih prostorov, kot s podpornimi finančnimi shemami.

  • Ali bo občina v vašem mandatu podprla shemo za najem ugodnejših kreditov in garancij za razvoj socialnega in zelenega podjetništva (investicije, inovacije ind.)?

Treba je pripraviti celovit pregled finančnega stanja občine. Po tem pregledu se bomo osredotočili na pametno načrtovanje investicij skozi daljše časovno obdobje, kamor bomo vključili vse vidike delovanja občine in tudi dejavnosti v njej. Dolgoročno pa bomo vzpostavili tudi podporne sheme za začetno financiranje razvoja zadrug.

  • Ali se boste kot župan zavzeli za podelitev koncesij socialnim podjetjem za opravljanje javnih storitev/dejavnosti(npr. urejanje zelenic)?

V Levici verjamemo v močno in kakovostno mrežo javnih storitev in dejavnosti, ki jih opravljajo javna podjetja. Koncesije razumemo predvsem kot izhod v sili, ko za določeno dejavnost ni zagotovljenega javnega izvajalca.

  • Ali se boste kot župan zavzeli za nepovratne finančne spodbude za ustanavljanje in delovanje socialnih podjetij (npr. finančna sredstva ob zagonu)?

Da, uvedli bomo finančne spodbude za razvoj zadrug. Ob primernih izobraževalnih programih je to ključno, da se lahko mlade skupine seznani in navduši za razvoj oblik skupnostne ekonomije.

  • Ali se boste kot župan zavzeli za  možnost cenejšega ali brezplačnega najema prostorov v lasti občine za opravljanje socialnega podjetništva (Zakon omogoča občinam, da za prvi dve leti socialnega podjetja ponudi lastne prostore v brezplačen najem)?

Socialno podjetništvo bomo spodbujati tudi tako, da bomo takim podjetjem dali primerno urejene občinske prostore v ugoden najem. Vzpostavili bi tudi “coworking” prostor, kjer bi mladi lažje našli prostor za sodelovanje in za vzpostavljanje novih projektov za bodoče zadruge ali socialna podjetja. Verjamemo, da so tudi prostorski pogoji pomembni pri zagonu takšnih pobud.

MARIJAN KRIŽMAN:

-          Kot župan bom podpiral zeleno socialno podjetništvo in tudi na tak način zmanjševal brezposelnost v naši občini.

-          Občina bo podprla shemo za najem ugodnejših kreditov z nisko obrestno mero. Tako kot garancije tudi kredite z ugodno obrestno mero bom rezerviral v proračunu mestne občine Koper. Investicije so sestavni del proračuna kjer bo dobilo mesto tudi socialno podjetništvo za svoj napredek in razvoj.

-          Podeljevanje koncesij socialnemu podjetništvu za izvajanje javnih dejavnosti lahko ugodno upliva na vzdrževanje mestnega jedra in celotne občine. Javne storitve so deficitarne in prav tu vidim dobrodošlo javno podjetništvo.

-          Socialno podjetje za svoj zagon potrebuje finančna sredstva, predvsem nepovratna kar bom planiral v proračunu in tudi na tak način zagotovil dinamiko na področju zaposlovanja in servisnih dejavnosti za občane.

-          Glede na dejstvo, da zakon omogoča občinam, da za prvi dve leti socialnemu podjetju ponudijo lastne prostore v brezplačen najem bom po izteku tega roka socialnemu podjetju znižal najemnino tako kot vsem najemnikom v Mestni občini Koper. Ponovna oživitev mestnega jedra Kopra je možna z radikalnim znižanjem najemnine in pritegnitvijo trgovcev in obrtnikov v prazne poslovne prostore. Socialno podjetništvo je  dobrodošla komponenta servisnih in drugih dejavnosti  v Mestni občini Koper.

NEVIO MIKLAVČIČ:

Kot kandidat za župana MO Koper podpiram zeleno in socialno podjetništvo. To podjetništvo je usmerjeno v trajnostni razvoj, pri čemer skrbi za ekološko kmetijstvo in ekologijo na sploh, kar se kaže pri skrbi za odpadke, za učinkovito rabo obnovljivih virov. Pa tudi za socialno podjetništvo, kar je navidezno v nasprotju z logiko kapitala, ki bi želelo tržiti čim večji dobiček in pri tem pozablja, da je človeško delo bistveno pri vsaki pretvorbi energije in da je zaposlovanje ljudstva temeljno, da ljudje ohranjajo dostojanstvo. Z razvojem proizvodnih sredstev in robotizacije, ki smo ga deležni v tem stoletju, je bolj kot očitno, da za enako količino proizvedene hrane ali česarkoli, potrebujemo manj ljudi. Ostali ljudje, ki jih nadomeščajo roboti, pa morajo svojo človeškost kazati s primernimi deli.

Shemo za najem ugodnejših kreditov bomo podprli.

Zavzel se bom za podelitev koncesij socialnim podjetjem, da bodo lahko opravljala javne storitve kot so na primer urejanje zelenic, kontrola plačane parkirnine in podobno.

Zavzel se bom za finančno spodbudo pri zagonu takih podjetij.

Zavzel se bom za to, da bodo socialna podjetja imela cenejši ali celo brezplačni najem prostorov v lasti občine.

VALTER KRMAC:

  • Ali kot kandidat za župana podpirate razvoj zelenega in socialnega podjetništva v občini Koper? Če da - kako?

Da, podpiram razvoj zelenega in socialnega podjetništva, ki predstavlja pomemben razvojni moment in potencial tudi v naši občini in regiji, tako v kmetijstvu, turizmu, okoljskem in socialnem sektorju. Nekaj zanimivih primerov lahko opazimo v sosednjih regijah, kjer se izvajajo programi re-uporabe različnih odpadnih materialov in dobrin, ki jih dejansko zavržemo oz. jih ne uporabljamo več, ter delovanje kmetov v t.i. kooperativah ali zadrugah s socialno ekološkim značajem, kot je npr. urejeno v sosednji Italiji. Vse večje pa je zanimanje tudi po razvoju tovrstnega »trendovskega« podjetništva v socialnem sektorju, kjer se razvijajo konkretne ideje pri zagotavljanju socialnih storitev marginalnim skupinam, starejšim ter osebam s posebnimi potrebami.

  • Ali bo občina v vašem mandatu podprla shemo za najem ugodnejših kreditov in garancij za razvoj socialnega in zelenega podjetništva (investicije, inovacije ind.)

Da, seveda. Zagon vsakega podjetja je odvisen od razpoložljivega kapitala in sredstev na voljo. Kot župan, si bom prizadeval za vsakršno spodbujanje novih podjetij, saj bomo tako tudi razbremenili socialne transferje. Ugodna podjetniška politika bo sama kreirala nova delovna mesta, ter ustvarjala večje zadovoljstvo v celotni družbi. Pomembno pa je dejstvo, da je socialno podjetništvo že itak samo po sebi usmerjeno v zagotavljanje konkretnih pozitivnih družbenih učinkov, zato ga bom umestil med prednostne usmeritve, ter zagotovil tudi ustrezne podpore novim podjetjem, da bodo ti učinki vidni v najkrajšem možnem času.

  • Ali se boste kot župan zavzeli za podelitev koncesij socialnim podjetjem za opravljanje javnih storitev/dejavnosti(npr. urejanje zelenic)?

Da. To je pomemben vidik, saj je status socialnega podjetja že sam po sebi prepoznaven certifikat zagotavljanja pozitivnih družbenih učinkov. Možnosti vidimo predvsem kot navajate v »zelenem sektorju« in »zelenih delovnih mestih«, ne smemo pa pozabiti še na številne drugi perspektivne sektorje kjer vidimo možnost sodelovanja, kot so določene nadzorne službe, predvsem tudi vezane na podeželski prostor in območja izjemnih naravnih in kulturnih vrednot.

  • Ali se boste kot župan zavzeli za nepovratne finančne spodbude za ustanavljanje in delovanje socialnih podjetij (npr. finančna sredstva ob zagonu)?

Da. Na to vprašanje sem delno že odgovoril. Občina mora najprej opredeliti prednostne sektorje in ukrepe za doseganje zastavljenih ciljev, tudi na ravni gospodarskega sektorja.  Zeleno gospodarstvo, ki vključuje tudi socialna podjetja bo del te strategije. Ne želimo si, da bi preveč posegali v konkurenčnost podjetij, vendar pa lahko ustvarimo enakopravne za vse enake ugodne pogoje, kjer bomo novim podjetjem zagotovili lažji preskok v fazo komercializacije. Poznam primere, kjer občina aktivno sodeluje pri zagotavljanju infrastrukture in podpornih storitev novim, mladim podjetjem.  

  • Ali se boste kot župan zavzeli za  možnost cenejšega ali brezplačnega najema prostorov v lasti občine za opravljanje socialnega podjetništva (Zakon omogoča občinam, da za prvi dve leti socialnega podjetja ponudi lastne prostore v brezplačen najem)?

Da. Se strinjam, da je to zelo dober primer ukrepa, kjer bi spodbudili nova podjetja k lažjemu zagonu, ter omogočili večji interes mladih po podjetništvu. Delno to že izvaja podjetniški inkubator v Kopru, ki pa je v lasti Univerze na Primorskem. Želim si, da bi enkrat imeli skupno in enotno podporno okolje za nova podjetja, ne samo na ravni naše občine, ampak na ravni celotne naše regije, od Pirana do Ankarana.

OLGA FRANCA

  • Ali kot kandidatka za županjo podpirate razvoj zelenega in socialnega podjetništva v občini Koper? Če da - kako?

DA, skupaj z UIP bomo pripravili strategijo razvoja zelenega in socialnega podjetništva, usmerjeno po ključnih potrebah občanov in občank. Strategijo bo sprejel OS, zagotovoljeno bo kontinuirano financiranje. Vključili bomo v izvajanje več deležnikov od Obalnega doma upokojencev Koper, Zavoda Sopotnik ...

  • Ali bo občina v vašem mandatu podprla shemo za najem ugodnejših kreditov in garancij za razvoj socialnega in zelenega podjetništva (investicije, inovacije ind.)

BOMO PODPRLI, SAJ DOSLEJ NI BILO USTREZNE PODPORE.

  • Ali se boste kot županja zavzeli za podelitev koncesij socialnim podjetjem za opravljanje javnih storitev/dejavnosti (npr. urejanje zelenic)?

Seveda, ne le za urejanje zelenic, temveč za spekter dejavnosti za pomoč občanom in občankam, mladim, invalidom, socialno ogroženim, brezposlenim ...

  • Ali se boste kot županja zavzeli za nepovratne finančne spodbude za ustanavljanje in delovanje socialnih podjetij (npr. finančna sredstva ob zagonu)?

DA, nudili bomo finančno podporo, zagotovili brezplačne prostore, oglaševanje, pravno podporo, ... Večji del stroškov bo nosila MOK, saj ne gre le za plemenito delo, temveč nujno potrebne aktivnosti.

  • Ali se boste kot županja zavzeli za  možnost cenejšega ali brezplačnega najema prostorov v lasti občine za opravljanje socialnega podjetništva (Zakon omogoča občinam, da za prvi dve leti socialnega podjetja ponudi lastne prostore v brezplačen najem)?

DA, brezplačni prostori in tudi za stroške obratovanja. Pomembno se mi zdi tudi, da bi odprli dve restavraciji sosicalnega podjetništva po vzoru dobrih praks v naših občinah in tujini. 

GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ

  • Ali kot kandidat za župana podpirate razvoj zelenega in socialnega podjetništva v občini Koper? Če da - kako?

Kot kandidat za župana razvoj socialnega in zelenega podjetništva v MOK zelo podpiram, saj sta temelja trajnostnega razvoja lokalne skupnosti in imata nanjo ogromen vpliv. Novo vodstvo MOK bo spodbujalo razvoj zelenega in socialnega podjetništva z različnimi ukrepi, kot so nepovratne finančne spodbude za ustanavljanje in delovanje socialnih in zelenih podjetij ter preko različnih razpisov za podporo projekom, ki se bodo izvajali v okviru socialnega in zelenega podjetništva. Z javno-zasebnimi partnerstvi si bomo prizadevali za izboljšanje podpornega okolja in spodbujanje krožnega gospodarstva. Cilj zelenega in socialnega podjetništva bo ustvarjanje novih stalnih delovnih mest v občini ter izboljšanje kvalitete življenja in okolja. Razvoj zelenega in socialnega podjetništva v MOK je možen na različnih področjih, kot so: razvoj in oživitev starega mestnega jedra, razvoj in promocija podeželja, razvoj ekološkega kmetijstva, razvoj novih zelenih tehnologij in postopkov, trajnostni urbani razvoj, razvoj turističnih produktov, zmanjševanje brezposelnosti, zaposlitev mladih, zaposlitev ranljivejših skupin, nudenje različnih socialnih in družbenih storitev, spodbujanje zdravega načina življenja, razvoj obrti idr.

  • Ali bo občina v vašem mandatu podprla shemo za najem ugodnejših kreditov in garancij za razvoj socialnega in zelenega podjetništva (investicije, inovacije ind.)

 Občina bo v našem mandatu prevzela aktivno vlogo pri razvoju socialnega in zelenega podjetništva. Z različnimi ukrepi bo spodbujala razvoj socialnih in zelenih podjetij tako na ravni občine, kakor tudi s povezovanjem na ravni regije. Proučili bomo možne ukrepe, ki nam jih omogoča veljavna zakonodaja, in se glede na potrebe in možnosti lokalne skupnosti in lokalnega prebivalstva odločili za najprimernejše. Vsekakor med te ukrepe spada tudi shema za najem ugodnejših kreditov in garancij za razvoj socialnega in zelenega podjetništva.

  • Ali se boste kot župan zavzeli za podelitev koncesij socialnim podjetjem za opravljanje javnih storitev/dejavnosti (npr. urejanje zelenic)?

 Kot župan se bom zavzemal za podelitev koncesij socialnim podjetjem za opravljanje različnih javnih storitev in dejavnosti, ki se do sedaj niso zagotavljale oziroma so se zagotavljale v premajhnem obsegu. Gre za vrsto dejavnosti na lokalni ravni, pri izvajanju katerih so lahko socialna podjetja zelo uspešna. To so na primer dejavnosti s področja urejanja in ohranjanja okolja, področja izobraževanja o okolju in ponovne uporabe izdelkov idr.

  • Ali se boste kot župan zavzeli za nepovratne finančne spodbude za ustanavljanje in delovanje socialnih podjetij (npr. finančna sredstva ob zagonu)?

 Socialno podjetništvo je tesno povezano z lokalnim okoljem, saj socialna podjetja z njihovo dejavnostjo dosegajo velik vpliv na skupnost, v kateri delujejo. Kot župan MOK se bom zavzemal za večplastno spodbujanje socialnega podjetništva preko različnih ukrepov, med katere spadajo tudi nepovratne finančne spodbude za ustanavljanje in delovanje socialnih podjetij.

  • Ali se boste kot župan zavzeli za možnost cenejšega ali brezplačnega najema prostorov v lasti občine za opravljanje socialnega podjetništva (Zakon omogoča občinam, da za prvi dve leti socialnega podjetja ponudi lastne prostore v brezplačen najem)?

 Vsekakor se bom zavzemal za ugodnejši najem občinskih prostorov za opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva oziroma za brezplačni najem preko različnih razpisov za podporo projekom, ki se bodo izvajali v okviru socialnega in zelenega podjetništva.

 

 

 

Iz odgovorov je razvidno, da se kandidati za župana, ki so se odzvali, v večini zavedajo pomena zelenega in socialnega podjetništva ter se bodo v primeru izvolitve prizadevali za podporo in razvoj le tega.

                                                                                                                                                                                                                                                                        

                                                                                                                                                                                                                                                                                                       Igor Vovk, projektni sodelavec

 

Za morebitna vprašanja vam ostajam na razpolago na  iTa e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

 

NASA Space Apps Challenge - ZMAGOVALCI SO ZNANI

60 . obletnico Vesoljske agencije NASA v Kopru obeležili s hekatonom NASA Space Apps Challenge

Group foto NASA

Organizacija odmevnega dogodka v Sloveniji je bila že tretje leto zapored zaupana UIP Univerzitetnemu inkubatorju Primorske d.o.o.. »Počaščeni smo, da nam je NASA že tretje leto zapored izkazala zaupanje za organizacijo tovrstnega dogodka, ki smo ga v Kopru izpeljali v sodelovanju z Agencijo SPIRIT in Ministrstvom RS za gospodarski razvoj in tehnologijo. Gre za izredno pomemben dogodek, ki je Koper postavil na zemljevid vesolja.« je povedal direktor UIP Dorijan Maršič.

Na 48-urni mednarodni hekaton v Kopru, ki je sicer potekal  istočasno v več kot 200 mestih na vseh sedmih celinah, se je prijavilo 43 udeležencev iz Slovenije in Poljske. Dijaki, študenti, razvijalci, programerji, vsi s strastjo in željo po pozitivnem učinku na svet so iskali rešitve na izzive, ki jih je postavila NASA, ter predhodno objavila na spletni strani hekatona.

Kreativne aktivnosti z reševanjem izzivov so potekale v  Centru mladih Koper.

 

Skupina na delu 1

Foto: Ker za udeležbo ni bila potrebna neposredna prisotnost v Kopru, so se nekateri povezali z ekipo in mentorji kar preko spleta.

Letošnji izzivi za reševanje, ki jih je izbrala NASA, so se nanašali na šest tematskih področij: »A lahko zgradite…«, »Pomagajte drugim odkriti Zemljo«, »Vulkani, ledene gore in asteroidi«, »Kar planet Zemlja zdaj potrebuje je…«, »Ledeno bleščanje« in »Vesolje lepot in čudes«. Tudi letos je ameriška vesoljska agencija NASA dala na razpolago vse svoje odprte baze podatkov, reševanje izzivov pa je potekalo pod strokovnim mentorstvom ekipe UIP.

Dorijan Marsic direktor UIP

Foto: Direktor UIP Dorijan Maršič

Direktor Univerzitetnega inkubatorja Primorske Dorijan Maršič je bil s predstavljenimi rešitvami zelo zadovoljen: »Predstavljene rešitve so iz leta v leto boljše. Letos je imela strokovna komisija v sestavi Nena Dokuzov (Minitrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo), dr. Alenka Malej (M-Aleja), dr. Ana Slavec (InnoRenew) in Marko Prcać (Dinit d.o.o.) izredno težko nalogo. Kar pa nas najbolj veseli je zavzetost s katero so reševali izzive. Dosežen pa je bil še en cilj hekatona in sicer povezovanje med seboj različnih ljudi. Zmagovalna ekipa se namreč pred hekatonom ni poznala. Vsi prihajajo iz različnih krajev Slovenije. Vsak je v ekipo prinesel znanje v interdisciplinarnem duhu, kar je pripomoglo do zmage.«

S direktorjem se strinja tudi Nena Dokuzov z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo: »Tekmovalni teami vsako leto oblikujejo bolj kakovostne tehnološke rešitve z družbenim učinkom. Letošnji NASA Space Apps Challenge je v sklopu aktivnosti spodbujanja tehnološkega razvoja in povečanja pomena tehnologije v procesu izobraževanja mladih podprlo tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in s tem prispevalo tudi k širitvi dogodka na nacionalno raven.«

 

zmagovalna skupina blue Ice

Foto: Zmagovalna skupina Blue Ice

Zmagala je ekipa Blue Ice (Eva Pincin, Ula Valentič, Alenka Skvarč, Luka Andolšek, Matija Gaspar), ki skozi kooperativno igro rešuje izzive globalnega segrevanja. Poleg prve nagrade, so prejeli tudi nagrado občinstva People's Choice Award. Drugo mesto je zasedla skupina Koperchani Tribe (Nik Lisjak, Ivanka Jerman, Tina Štemberger, Mirt Hlaj, Sašo Vučič), ki je ustvarila aplikacijo, ki nam pomaga v primeru naravnih in drugih nesreč. Naloga obeh ekipe je sedaj posneti video, ki ga bodo v naslednjih dneh poslali na NASO. Sledilo bo svetovno glasovanje za globalnega zmagovalca.

Nagrade

Dorijan Maršič, direktor UIP: »Zasluge za to, da smo uspešno izpeljali tretjo edicijo hekatona NASA space Apps Challenge gredo tudi našim pokroviteljem. Zlati pokrovitelj hekatona je bil že tretje leto zapored Dinit d.o.o.. Glavno lokalno nagrado je sicer podelilo tudi podjetje Arctur. To je brezplačna uporaba njihove najnovejšega HPC Oblaka z več kot 1000 procesorskimi jedri in več kot 1PB pomnilnika. Nagrada omogoča dostop do Superračunalniške infrastrukture za nadaljnji razvoj rešitve. UIP je podaril mentorski program v skupni vrednosti 2.000,00 eur. Aerodium Logatec podarja adrenalinsko nagrado in sicer let v vetrovniku. Z drugouvrščenimi pa bodo obiskali  tudi European Space Agency BIC v Gradcu.«

Generalna nagrada bo najboljšim omogočila tudi prisotnost na NASA lansiranju vesoljskega plovila v ZDA.

 

NASA Space Apps Junior

 

Space Apps Junior

Foto: NASA Space Apps Junior

V okviru NASA Space Apps Challenge-a je UIP v sodelovanju z Zavodom za izobraževanje in raziskovanje M-Aleja Koper in First Lego league Slovenija Zavodom Super Glavce, organiziral tudi tekmovalni program za otroke - NASA Space Apps junior. Prijavitelji so reševali naloge FLL 2018 »INTO ORBIT - V VESOLJE«. Zmagala je ekipa RoboSončki OŠ Koper (Jakob Golubić, Timon Jeretič, Matija Dokić, Tilen Malej, Filip Umer, Yelisey Aksonov, Nika Malej, Petra Primožič, Joni Palčič), ki bo za nagrado, ki jo poklanja DINIT d.o.o. odšla v Aerodium Logatec, tik pod vrh so se uvrstili  RoboLevi (Klemen Gačnik, Mark Placer, Rudi Škerlič, Tian Subotić, Julian Stegovec, Tine Jovanovič), ki so dobili nagrado, ki jo poklanjajo Hoteli Bernardin in sicer celodnevno vstopnico v morski park Laguna Bernardin, tretji pa so bili člani ekipe M-Aleja 1 (Lin Jurak, Gabriel Koščica, Luis Grilc Stepančič), ki bodo za nagrado odšli v kinematografe Cineplexx.

 

Pokrovitelji:

logotipi sponzorjev NASa

 

 

 

NASA Space Apps Challenge - IZZIVI SO OBJAVLJENI

 NASA Space Apps letak 11 10 2018

 

UIP Univerzitetni inkubator Primorske bo 60. obletnico Vesoljske agencije NASA obeležil z 48-urnim hekatonom NASA Space Apps Challenge

 

NASA Space Apps Challenge  je mednarodni hekaton, ki bo med 19. in 21. oktobrom 2018 hkrati potekal v  200 mestih na vseh sedmih celinah, in bo tudi letos v organizaciji  UIP – Univerzitetnega inkubatorja Primorske v Kopru s podporo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Agencijo SPIRIT Slovenija.

Hekaton temelji na sodelovalnem reševanju problemov, s ciljem izdelave odprtokodne rešitve za globalne izzive. So tehnološki razvojni maratoni, namenjeni talentiranim bistrim prostovoljcem - razvijalcem, inženirjem, tehnologom, umetnikom in oblikovalcem; vsakomur s strastjo in željo po takojšnjem pozitivnem učinku na svet. So odprti za vsakogar, ki je osredotočen na razvoj realnih rešitev kot odgovor na globalne izzive. Hekaton je sestavni del večjega procesa določanja izzivov, ki se nanašajo na zemljo in vesolje. V času Space Apps tehnološkega maratona sodelujoči intenzivno iščejo rešitve ter posledično izpopolnijo in izvedejo najbolj obetavne prototipe.

Kreativne aktivnosti z reševanjem izzivov bodo potekale v  Centru mladih Koper, Gregorčičeva ulica 4 v Kopru. Za udeležbo ni potrebna neposredna prisotnost v Kopru. Ekipe lahko razvijajo rešitve tudi na svojih lokacijah ter jih komisiji predstavijo preko video konference. Število sodelujočih je omejeno na 40 prostih mest. Reševanje izzivov bo potekalo pod strokovnim mentorstvom in komisijo, ki jo bodo sestavljali strokovnjaki, pedagoški delavci in znanstveniki z omenjenih področij.

Koper se je dogodku prvič pridružil pred dvema letoma. Med več kot 25 tisoč udeleženci je v iskanju rešitev za boljši svet pri nas v dveh letih sodelovalo 39 prijaviteljev, predstavili pa so 10 projektov.

Letošnji izzivi za reševanje, ki jih je izbrala NASA, se nanašajo na šest tematskih področij: »A lahko zgradite…«, »Pomagajte drugim odkriti Zemljo«, »Vulkani, ledene gore in asteroidi«, »Kar planet Zemlja zdaj potrebuje je…«, »Ledeno bleščanje« in »Vesolje lepot in čudes«. Tudi letos bo NASA dala na razpolago vse svoje odprte baze podatkov ter strokovnjake in svetovalce.

Izzivi posamezne kategorije so objavljeni TUKAJ.

Prijave sprejemamo preko portala NASA Space Apps Challenge/Lokacija Koper. kjer boste našli še ostale informacije.

NASA Space Apps Junior

V okviru NASA Space Apps Challenge-a bo UIP v sodelovanju z Zavodom za izobraževanje in raziskovanje M-Aleja Koper in First Lego league Slovenija Zavodom Super Glavce, organiziral tudi program za otroke - NASA Space Apps junior. Prijavitelji bodo reševali naloge FLL 2018 »INTO ORBIT - V VESOLJE«. Prijavijo pa se lahko ekipe s svojim robotom.

SpaceApps Bootcamp

UIP Univerzitetni inkubator Primorske bo pred pričetkom hekatona organiziral tudi Bootcamp-e (Zagorje, Lendava, Koper,…) kjer bodo zainteresirani izvedeli podrobnosti v povezavi s hekatonom.

Nagrade

2 najboljši rešitvi zastavljenih izzivov bosta napredovali na mednarodno tekmovanje in ocenjevanje. Generalna nagrada bo najboljšim omogočila tudi prisotnost na NASA lansiranju vesoljskega plovila v ZDA.

Lokalnim zmagovalcem v Kopru pa obetamo tudi lepe nagrade, ki jih ponujajo podjetje DINIT d.o.o., ki že tretje leto sodeluje kot pokrovitelj, Aerodium  Logatec in podjetje Arctur.   

Arctur nagrajuje z brezplačno uporabo njihove najnovejšega HPC Oblaka z več kot 1000 procesorskimi jedri in več kot 1PB pomnilnika. Nagrada omogoča dostop do Superračunalniške infrastrukture za nadaljnji razvoj rešitve. Na voljo je 1000 server-ur (v vrednosti 1500€)

Aerodium Logatec podarja dva darilna bona za dve minuti letenja v vetrovniku za zmagovalca

In to še ni vse...

 

 Za dodatne informacije smo vam na voljo na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

 

POKROVITELJI:

dinit         Aerodium Logatec                      Arctur obrezan

 

DIGITAL DOCK KOPER

Arduino za mladino: Programiranje traku z LED-diodami

digital dock Koper vsi logotipi
 

Sedanjost je prepletena s sodobno tehnologijo, ki je velikokrat lahko zelo zabavna.

UIP – Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske, partner FabLab mreže Slovenije, vas to soboto, 6. oktobra 2018, ob 10.uri vabi na delavnico Digital Dock Koper, ki jo organizira v okviru Slovenskega tedna programiranja v prostorih Študentskega centra Univerze na Primorskem (Čevljarska 27, Koper).

Programiranje je ena od najbolj kreativnih dejavnosti in hkrati hvaležno orodje za uresničevanje lastnih ciljev. Namen slovenskega tedna programiranja je širjenje znanja programiranja in digitalne pismenosti na vključujoč in zabaven način.

Na delavnici, ki je namenjena starejšim od 14 let, se bodo udeleženci seznanili s procesi ustvarjanja, sestavljanja preprostih elektronskih vezij, ki jih kontroliramo s programsko kodo.

Sestavili bodo trak z LED-diodami in sprogramirali procesor, ki jih bo prižigal v določenih časovnih razmikih po njihovem programu s pomočjo platforme Arduino.

Delavnico bo vodil Andrej Florjančič, profesor elektrotehniških in računalniških predmetov na Srednji tehniški šoli Koper, inovator, strokovnjak za programiranje – Arduino, programiranje – Java, mehatroniko, avtomatiko,…

Pridružil se mu bo Jernej Filipčič, po izobrazbi astrofizik sicer pa podjetnik in inovator, ki ga zanima vse kar je povezano z znanostjo in tehnologijo. Filipčič bo predstavil možnosti uporabe Arduina.

Vabimo vas v svet preprostega spoznavanja fizike, tehnike in programiranja. 

Slovenski teden programiranja, ki se mu FabLab mreža Slovenije letos pridružuje kot partner, podpira tudi Ministrstvo za javno upravo!  

Vabljeni!

Za več informacij nam pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..