Novice

Novice

Kaj menijo kandidati za župane o zelenem in socialnem podjetništvu?

12

O projektu LAS ECOSOP ISTRA

Namen projekta LAS ECOSOP ISTRA je spodbujanje zelenega in socialnega podjetništva, tržnega povezovanja lokalnih ekoloških proizvajalcev ter trajnostne lokalne samooskrbe.

Vodilni partner projekta LAS ECOSOP ISTRA je Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske, ostali partnerji pa so: Zadruga ekoloških proizvajalcev Istre, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Univerza na Primorskem.

V okviru projekta LAS ECOSOP ISTRA smo na županske kandidate občin: Ankaran, Izola, Koper in Piran smo naslovili naslednja vprašanja:

  • Ali kot kandidat za župana podpirate razvoj zelenega in socialnega podjetništva v občini? Če da - kako?
  • Ali bo občina v vašem mandatu podprla shemo za najem ugodnejših kreditov in garancij za razvoj socialnega in zelenega podjetništva (investicije, inovacije ind.)
  • Ali se boste kot župan zavzeli za podelitev koncesij socialnim podjetjem za opravljanje javnih storitev/dejavnosti (npr. urejanje zelenic)?
  • Ali se boste kot župan zavzeli za nepovratne finančne spodbude za ustanavljanje in delovanje socialnih podjetij (npr. finančna sredstva ob zagonu)?
  • Ali se boste kot župan zavzeli za možnost cenejšega ali brezplačnega najema prostorov v lasti občine za opravljanje socialnega podjetništva (Zakon omogoča občinam, da za prvi dve leti socialnega podjetja ponudi lastne prostore v brezplačen najem)?

Odgovore smo prejeli od 12 kanidatov in kandidatk za župana občine Izola in Koper.

 

Občina Izola:

DANILO MARKOČIČ:

Najlepše se vam zahvaljujem za zastavljena vprašanja. Socialno podjetništvo je panoga, ki mi je zelo blizu tako po načinu razmišljanja, kot po dosedanjem delovanju.

Hkrati pa zeleno socialno podjetništvo postaja vse pomembnejši dejavnik blaginje v vseh razvitejših evropskih državah. Bil sem med iniciatorji izolskih projektov kot sta Kilometer nič in Lokali za en tolar. Prvi je spodbujal povezovanje lokalnih pridelovalcev hrane s ponudniki gostinskih in turističnih storitev v Izoli, drugi pa je ponujal možnost zagona dejavnosti, ki so bogatile ponudbo starega mestnega jedra ter možnost druženja Izolank in Izolanov. Pri obeh je bila socialna nota zelo izrazita. Še posebej pa sem vesel vaših vprašanj tudi zato, ker v torek 13. novembra v Baru Hangar tudi sami organiziramo okroglo mizo z mladimi na temo socialnega podjetništva. V okviru okrogle mize bomo spregovorili tudi o nekaterih primerih dobre prakse razvoja socialnega podjetništva v Sloveniji in tujini ter vas prijazno vabim, da se nam pridružite.

Eden od treh nosilnih stebrov našega programa je Skrb za mlade. V okviru tega stebra predvidevamo tudi obnovo celotnega kompleksa Arrigoni, ki bo v okviru centra mladih prostorsko omogočal več vrst dejavnosti in druženja, med njimi tudi zagon novih oblik socialnega podjetništva. Če mi bodo volivke in volivci zaupali naloge župana, bom vsekakor spodbujal razvoj zelenega socialnega podjetjništva ter preveril vse prostorske možnosti, ki jih ima na voljo občina Izola in bi jih lahko pod ugodnejšimi pogoji ali za omejen čas brezplačno ponudila t.i. startupom s področja socialnega podjetništva. 

Ena od iniciativ, ki jo načrtujemo v prihodnjem mandatu bo tudi aktivno vključevanje občine v shemo t.i. ugodnih mikro kreditov. Prepričan sem, da bi s tem lahko bistveno olajšali začetke delovanja socialnih podjetij, potrebe po tovrstnih projektih pa so širše, saj se s podobnimi težavami srečujejo tudi lokalni kmetje. 

Zakon predpisuje, da občina podeljuje koncesije na podlagi javnih razpisov, ko ni ustanoviteljica, ali lastnica pravnih oseb, ki jim jih podeljuje. Kot župan pa bom poskrbel, da bodo javni razpisi za opravljanje javnih storitev kot so urejanje zelenic pripravljeni tako, da se bodo nanje lahko prijavila tudi socialna podjetja. 

Za konec pa bi želel poudariti, da je moj način dela pogovor in dogovarjanje z vsemi deležniki. Vabim vas, da se v primeru, če mi Izolanke in Izolani zaupajo naloge župana, sestanemo, saj so vaše informacije, znanja in izkušnje s področja socialnega podjetništva nedvomno bogate in skupaj bomo iskali rešitve, ki bodo najbolj učinkovito pomagale spodbujati zeleno socialno podjetništvo v občini Izola.

IGOR CRNIĆ

  • Ali kot kandidat za župana podpirate razvoj zelenega in socialnega podjetništva v občini Izola? Če da - kako?

DA. Vsebino k kateri bi se usmeril na tej točki težko konkretno predlagam saj to ni moje osnovno področje. Je pa oblika take podpore jasna v Sklopu 2 našega načrta aktivnosti (ŠIRŠE ZASTAVLJEN RAZVOJ) kjer načrtujemo Upoštevanje širših možnosti za realizacijo projektov in investicij - ne le proračun, tega tako ali tako ni nikoli dovolj. Treba torej aktivno iskati denar. To pomeni aktivno vključevanje občine v pridobitev evropskih sredstev tako, da bodo olajšale razvoj. Ustreznejša - aktivna podpora pa je tako svetovalna kot v obliki konkretne pomoči z sodelovanjem s podjetji ki želijo po tej poti. 

Kako se lotiti socialnega podjetništva v tem trenutku tezko odgovorim v smislu natančne usmeritve, ki bi jo priporočal. Možnosti je veliko 

Sem pa človek, ki nerad iščem toplo vodo. Primeri dobre prakse in odprte možnsoti so lahko izhodišče. Torej ze obosotjeci projekti kot so : Fair employment, Vključujemo in aktiviramo so dobri modeli. Ravno tako "Usposabljanje na delovnem mestu" kamor gre usmeriti podjetnike, da zaposljujejo kader preko teh ze aktivnih projektov, ki jih trenitno izvaja zavod za zaposlovanje. Morda je tu tudi moznost dodatne vzpodbude iz strani obcine, ce bi podjetja zaposlovala obcane Izole - je pa to stvar obc. sveta na koncu. Predlog bi pa vsekakor bil namestu, ce bodo predstavniki DD izvoljeni. Potem pa naprej. Obcina mora imeti tim ljudi, ki vedo kaj je to Strukturni in investicijksi skladi ali pa vsaj vedo na koga obrniti podjetnike za katero zadevo.  

Zaključek sklopa 2 nšeča načrta aktivnosti pa jasno opredeljuje naš namen "zelene prihodnodti" saj navajamo: Vključitev zelenih virov energije v vse projekte glede na možnosti, lokacijo ter vsebino projektov. Tega se nameravamo držati a spet poudarjam ti občina ne more biti v vlogi "proizvajlca" teh dejstev  je pa dolžna imet vlogo "aktivnega podpornika". Če imajo vsi podjetniki eno oporno točko je to za njih ceneje in dostopneje. Na občini pa je imeti službo za to, ki ne bo sama sebi namen. 

Bistvo je imeti na v občini partnerja, ki lahko kvlaitetno in ciljeno usmerja podjetnike v izrabo sredstev iz 

- Evropskih socialni skladov, katerih tematska podorčja za aktilano razpisno obdobje so: Spodbujanje socialnega vključevanja in boja proti revščini, Spodbujanje zaposlovanja in mobilnost delovne sile

- Kohezijskih skladov kterih tematska področja so: Spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah, Varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov, Podpora prehodu na nizko ogljično gospodarstvo v vseh sektorjih in druga.

  • Ali bo občina v vašem mandatu podprla shemo za najem ugodnejših kreditov in garancij za razvoj socialnega in zelenega podjetništva (investicije, inovacije ind.)

Kot povedano izhajam iz javnega sektorja. Konkretne možnosti ne poznam, da bi se natančno opredelil. Vsekakro pa menim, da je tako shemo nujno podpreti. Še bolj kljulno je motivirati podjetnike, da se za take vzpodbude odločijo. Tu je nujno aktivno sodelovanje občine (tu me bo potrebno podučiti kako to lahko občina naredi, verjamem, da to možnost ima) s ciljem podjetnikom narediti tovrstne kredite zanimive. 

  • Ali se boste kot župan zavzeli za podelitev koncesij socialnim podjetjem za opravljanje javnih storitev/dejavnosti (npr. urejanje zelenic)?

Kot vem in vidim je ta dejavnsot v Izoli že razvita mislim, da je trenitno v domeni komunale in je omejena ravno na Zelenice. Vstop zasebnih socilanih podjetij bi pomenilo veliko obogatitev za Izolo in vsekakor iti dlje od zelenic - strežba v lokalih, pomoč starejšim, vključevaje v delo javnih zavodov (v kolikor obstaja interes) in verjetno je še možnosti. 

  • Ali se boste kot župan zavzeli za nepovratne finančne spodbude za ustanavljanje in delovanje socialnih podjetij (npr. finančna sredstva ob zagonu)?

 Znova področje, ki ga ne poznam. V kolikor je na občini "zagotovoti denar" verjamem, da je jasno, da samo moja podpora ne bo dovolj. Spet gre za predlog svetniške skupine ali župana in razpravo. V kolikor pa občine tu lahko odigra neko konkretno vlogo s ciljem, da se podjetnikom ta denar nameni to sploh ni predmet debate. To občina MORA nuditi. 

  • Ali se boste kot župan zavzeli za  možnost cenejšega ali brezplačnega najema prostorov v lasti občine za opravljanje socialnega podjetništva (Zakon omogoča občinam, da za prvi dve leti socialnega podjetja ponudi lastne prostore v brezplačen najem)?

Kolikor vem občina ima neko kar konkretno število takih prostorov. V kolikor so priemrni prosotri za tako dejavnost morajo biti na razpolago. V kolikor pa taka podjetja zaposlujjeo ljudi iz Izole je čas brezplačnega najema lahko bistveno daljši. Vsak osebno dohodek je za občino malo bogatstvo. In to zandje mislim, da že dolga leta vsi pozabljajo. Prazni in zaklenjeni prosotri so samo to ... prostori, ki se uporabljajo pa če tudi za simbolične vsote so prosotri, ki nosijo prihodek. Morda ne v obliki najema a je ta prihodek zanemrljiv. Prosotor se vzdržuje, ljudje imajo mođžnost zaslužka in krog se zavrti. 

--

Sem na stališču, da se tega "država" ne želi lotiti zaradi moči kapitala, ki je v ozadju. Cilje stranke Dobra država verjetno poznate. Če kopiram iz naše spletne strani: ". Teoretična podlaga za »dobro državo« je dejansko delovanje pravne države, ki jo v tem trenutku ovirajo slabe neformalne institucije, pri katerih izpostavljamo korupcijo v najširšem smislu, elitne dogovore, zlorabo oblasti ter klientelizem. Preprosto povedano: pri »dobri državi« gre za državo (in seveda politike), ki je toliko pogumna, da se upre velikemu kapitalu, skušnjavam, in kljub vsem pritiskom lobijev dela za dobro ljudi, državljanov in okolja v katerem živimo." 

Kapitalu to ni v interesu. Vsa nadaljna razprava je brezpredmetna. 

Osebno sem veliko (prostega) časa vložil v zanimive in uporabne projekte v javnem sektorju. Ni mi žal, dosegel sem kar nekaj delovnih mest v času zadnje kar občutne finnčne krize, prepoznavnost enote, ki jo vodim in izboljšavo sistema NMP v korist prebivalcev. Zakaj? Ker je tako prav. 

VOJKO LUDVIK:

  • Kot županski kandidat podpiram razvoj zelenega in socialnega podjetništva v občini Izola
  • Občina bo podprla shemo za najem ugodnejših kreditov
  • Župan se bo zavzel za podelitev koncesij socialnim podjetjem za opravljanje javnih storitev – urejanja zelenic in za možnostn cenejšega – simboličnega najema prostorov za opravljanje socialnega podjetništva

MILAN BOGATIČ

  • Ali kot kandidat za župana podpirate razvoj zelenega in socialnega podjetništva v občini Izola? Če da – kako?

Socialno podjetništvo je primarno usmerjeno v ustvarjanje novih delovnih mest zlasti za ranljive iskalce zaposlitev na trgu dela, kot so invalidi, starejši nezaposleni iskalci dela na področjih, kjer zaradi nizke dobičkonosnosti zasebni sektor za vlaganja nima posebnega interesa. Družbena korist, ki jo ustvarja socialno podjetništvo, se kaže v družbenih inovacijah, inteligentni rasti, socialni koheziji ter trajnostnem razvoju.

Primarni cilj ni ustvarjanje dobička, z njim se spodbuja sodelovanje, prostovoljno delo in vlaganja, iskanje inovativnih poslovnih rešitev, s katerimi se zasledujejo socialni, okoljski, gospodarski in drugi cilji.

Dejavnosti socialnega podjetništva so  v Zakonu o socialnem podjetništvu (ZSocP)  opredeljene v osemnajstih sklopih delovanja.

Kot kandidat za župana podpiram razvoj omenjenega podjetništva v občini Izola in osebno menim, da je treba v občini podpreti vsako aktivnost na področju podjetništva, ki bo ustvarjala delovna mesta za ranljive iskalce zaposlitev. Ta podpora je lahko v obliki nudenja nepovratnih finančnih spodbud, možnosti cenejšega najema prostorov v lasti občine ali celo podeljevanja koncesij socialnim podjetjem za opravljanje javnih del, ki so v Zakonu opredeljene kot dejavnosti znotraj katerih lahko deluje socialno podjetje.

  • Ali bo občina v vašem mandatu podprla shemo za najem ugodnejših kreditov in garancij za razvoj socialnega in zelenega podjetništva (investicije, inovacije ind.)?

Ker je v Sloveniji socialno in zeleno podjetništvo dokaj novo in še ne tako razvito, je vloga občine pri podpori k shemi za najem ugodnejših kreditov in garancij bistvena za vlagatelje.

  • Ali  se boste kot župan zavzeli za podelitev koncesij socialnim podjetjem za opravljanje javnih storitev/dejavnosti (npr. urejanje zelenic)?

Kot župan se bom zavzel za podelitev koncesij na področjih opredeljenih v ZSocP. Predvsem na tistih področjih delovanja, kjer bo to predstavljalo širitev družbeno koristnega dela.

  • Ali se boste kot župan zavzeli za nepovratne finančne spodbude za ustanavljanje in delovanje socialnih podjetij (npr. finančna sredstva ob zagonu)?

Ker gre pri Socialnem podjetništvu za ustvarjanje novih delovnih mest, zlasti za ranljive iskalce zaposlitev na trgu dela, kjer je nizka dobičkonosnost je bistveno, da se kot župan zavzamem tudi za finančne spodbude za ustanavljanje in delovanje teh podjetij.

  • Ali se boste kot župan zavzeli za možnost cenejšega ali brezplačnega najema prostorov v lasti občine za opravljanje socialnega podjetništva (Zakon omogoča občinam, da za prvi dve leti socialnega podjetja ponudi lastne prostore v brezplačni najem)?

Občina Izola ima v lasti poslovne prostore, ki bi jih lahko v zagonskem obdobju namenila socialnim podjetjem brezplačno ali po simbolični višini najemnine, za kar se bom kot župan zagotovo zavzel.

BOJAN ZADEL

  • Ali kot kandidat za župana podpirate razvoj zelenega in socialnega podjetništva v občini Koper oz. Izola? Če da - kako?

Osebno podpiram zeleno in socialno podjetništvo, zato sem bom enako zavzemal tudi kot župan. Do sedaj sem podpiral akcijo nič kilometer glede pridelave zdravega sadja in zelenjave. Kolikor mi čas dopušča tudi sam pridelam čimveč sadja in zelenjave v samooskrbi. Zato tudi podpiram Izolane pri legalizaciji njihovih kažet, da lahko v njih spravijo svoje orodje, ki ga uporabljajo za obdelavo na kmetijskih zemljiščih

  • Ali bo občina v vašem mandatu podprla shemo za najem ugodnejših kreditov in garancij za razvoj socialnega in zelenega podjetništva (investicije, inovacije ind.)

Že v mandatu ko sem bil požupan 2007-2010 sem se zavzemal za podporo obrtnikom in podjetnikom, prvenstveno še ribičem in kmetom. Zato se bom tudi kot župan zavzel za spodbujanje socialnega in zelenega podjetništva z ugodnim kreditiranjem, garancijami ter pomočjo pridobivanja sredstev na javnih razpisih.

  • Ali se boste kot župan zavzeli za podelitev koncesij socialnim podjetjem za opravljanje javnih storitev/dejavnosti(npr. urejanje zelenic)?

Seveda, saj sem pred leti dokaj uspešno sodeloval pri vodenju javnih del na področju urejanja zelenic, parkov v eni izmed sosednjih občin. Z veseljem bi v funkciji župana Izole s podelitvijo koncesije socialnim podjetjem za opravljanje javnih storitev in dejavnosti nadaljeval svoje delo.

  • Ali se boste kot župan zavzeli za nepovratne finančne spodbude za ustanavljanje in delovanje socialnih podjetij (npr. finančna sredstva ob zagonu)?

Zagotovil bom pogoje in sredstva za finančne spodbude pri zagonu teh podjetij.
 
Ali se boste kot župan zavzeli za  možnost cenejšega ali brezplačnega najema prostorov v lasti občine za opravljanje socialnega podjetništva (Zakon omogoča občinam, da za prvi dve leti socialnega podjetja ponudi lastne prostore v brezplačen najem)?

Vedno sem se zavzemal za pomoč obrtnikom in podjetnikom v deficitarnih poklicih (čevljarji, urarji, mali trgovci s spominki), da so lahko imeli znižano najemnino v občinskih prostorih. Zato se bom tudi za socialna podjetja zavzemal tako, da bodo imela cenejši najem prostorov v lasti občine

 

Občina Koper:

ALEŠ BRŽAN:

Zagovarjam razvoj občine s ciljem čim večje stopnje samooskrbe na vseh področjih in ta razvoj naj bo seveda trajnosten. Zeleno in socialno podjetništvo sta dobrodošla pristopa za doseganje tega cilja. O konkretnih pristopih za spodbujanje teh vrst podjetništva nimamo še izdelanega načrta, pred tem je gotovo najprej potrebno vzpostaviti komunikacijo z vsemi deležniki ali njihovimi predstavniki in poiskati skupne rešitve.

ALAN MEDVEŠ:

  • Ali kot kandidat za župana podpirate razvoj zelenega in socialnega podjetništva v občini Koper? Če da - kako?

Podpiramo. Zato bomo spodbujali nastajanje zadrug,  ki so najbolj demokratična oblika organizacije podjetij, kjer se dosega primerna participacija zaposlenih pri upravljanju in pri dobičkih, hkrati pa zaposleni lahko izvajajo nadzor nad vodstvom zadruge. Zadruge obstajajo lahko v številnih panogah, npr. kot lokalne ekološke kmetijske zadruge, stanovanjske zadruge, tehnološke zadruge, potrošniške zadruge ipd. Tako bomo na primer lokalne ekološke zadruge vključili v preskrbo javnih ustanov (šol, vrtcev, javnih podjetij) s hrano ter tako ustvarili zasnovo lokalnih prehrambenih proizvodno-porabniških verig, saj je lokalna preskrba s hrano ekološko najbolj vzdržna in tudi stroškovno najbolj racionalna. Tehnološke zadruge bi lahko spodbudili za ponoven razvoj industrije, saj je ta pri nas že skoraj povsem propadla. Zadružno organiziranje bomo podpirali tako z izobraževanji, kot z zagotavljanjem primernih prostorov, kot s podpornimi finančnimi shemami.

  • Ali bo občina v vašem mandatu podprla shemo za najem ugodnejših kreditov in garancij za razvoj socialnega in zelenega podjetništva (investicije, inovacije ind.)?

Treba je pripraviti celovit pregled finančnega stanja občine. Po tem pregledu se bomo osredotočili na pametno načrtovanje investicij skozi daljše časovno obdobje, kamor bomo vključili vse vidike delovanja občine in tudi dejavnosti v njej. Dolgoročno pa bomo vzpostavili tudi podporne sheme za začetno financiranje razvoja zadrug.

  • Ali se boste kot župan zavzeli za podelitev koncesij socialnim podjetjem za opravljanje javnih storitev/dejavnosti(npr. urejanje zelenic)?

V Levici verjamemo v močno in kakovostno mrežo javnih storitev in dejavnosti, ki jih opravljajo javna podjetja. Koncesije razumemo predvsem kot izhod v sili, ko za določeno dejavnost ni zagotovljenega javnega izvajalca.

  • Ali se boste kot župan zavzeli za nepovratne finančne spodbude za ustanavljanje in delovanje socialnih podjetij (npr. finančna sredstva ob zagonu)?

Da, uvedli bomo finančne spodbude za razvoj zadrug. Ob primernih izobraževalnih programih je to ključno, da se lahko mlade skupine seznani in navduši za razvoj oblik skupnostne ekonomije.

  • Ali se boste kot župan zavzeli za  možnost cenejšega ali brezplačnega najema prostorov v lasti občine za opravljanje socialnega podjetništva (Zakon omogoča občinam, da za prvi dve leti socialnega podjetja ponudi lastne prostore v brezplačen najem)?

Socialno podjetništvo bomo spodbujati tudi tako, da bomo takim podjetjem dali primerno urejene občinske prostore v ugoden najem. Vzpostavili bi tudi “coworking” prostor, kjer bi mladi lažje našli prostor za sodelovanje in za vzpostavljanje novih projektov za bodoče zadruge ali socialna podjetja. Verjamemo, da so tudi prostorski pogoji pomembni pri zagonu takšnih pobud.

MARIJAN KRIŽMAN:

-          Kot župan bom podpiral zeleno socialno podjetništvo in tudi na tak način zmanjševal brezposelnost v naši občini.

-          Občina bo podprla shemo za najem ugodnejših kreditov z nisko obrestno mero. Tako kot garancije tudi kredite z ugodno obrestno mero bom rezerviral v proračunu mestne občine Koper. Investicije so sestavni del proračuna kjer bo dobilo mesto tudi socialno podjetništvo za svoj napredek in razvoj.

-          Podeljevanje koncesij socialnemu podjetništvu za izvajanje javnih dejavnosti lahko ugodno upliva na vzdrževanje mestnega jedra in celotne občine. Javne storitve so deficitarne in prav tu vidim dobrodošlo javno podjetništvo.

-          Socialno podjetje za svoj zagon potrebuje finančna sredstva, predvsem nepovratna kar bom planiral v proračunu in tudi na tak način zagotovil dinamiko na področju zaposlovanja in servisnih dejavnosti za občane.

-          Glede na dejstvo, da zakon omogoča občinam, da za prvi dve leti socialnemu podjetju ponudijo lastne prostore v brezplačen najem bom po izteku tega roka socialnemu podjetju znižal najemnino tako kot vsem najemnikom v Mestni občini Koper. Ponovna oživitev mestnega jedra Kopra je možna z radikalnim znižanjem najemnine in pritegnitvijo trgovcev in obrtnikov v prazne poslovne prostore. Socialno podjetništvo je  dobrodošla komponenta servisnih in drugih dejavnosti  v Mestni občini Koper.

NEVIO MIKLAVČIČ:

Kot kandidat za župana MO Koper podpiram zeleno in socialno podjetništvo. To podjetništvo je usmerjeno v trajnostni razvoj, pri čemer skrbi za ekološko kmetijstvo in ekologijo na sploh, kar se kaže pri skrbi za odpadke, za učinkovito rabo obnovljivih virov. Pa tudi za socialno podjetništvo, kar je navidezno v nasprotju z logiko kapitala, ki bi želelo tržiti čim večji dobiček in pri tem pozablja, da je človeško delo bistveno pri vsaki pretvorbi energije in da je zaposlovanje ljudstva temeljno, da ljudje ohranjajo dostojanstvo. Z razvojem proizvodnih sredstev in robotizacije, ki smo ga deležni v tem stoletju, je bolj kot očitno, da za enako količino proizvedene hrane ali česarkoli, potrebujemo manj ljudi. Ostali ljudje, ki jih nadomeščajo roboti, pa morajo svojo človeškost kazati s primernimi deli.

Shemo za najem ugodnejših kreditov bomo podprli.

Zavzel se bom za podelitev koncesij socialnim podjetjem, da bodo lahko opravljala javne storitve kot so na primer urejanje zelenic, kontrola plačane parkirnine in podobno.

Zavzel se bom za finančno spodbudo pri zagonu takih podjetij.

Zavzel se bom za to, da bodo socialna podjetja imela cenejši ali celo brezplačni najem prostorov v lasti občine.

VALTER KRMAC:

  • Ali kot kandidat za župana podpirate razvoj zelenega in socialnega podjetništva v občini Koper? Če da - kako?

Da, podpiram razvoj zelenega in socialnega podjetništva, ki predstavlja pomemben razvojni moment in potencial tudi v naši občini in regiji, tako v kmetijstvu, turizmu, okoljskem in socialnem sektorju. Nekaj zanimivih primerov lahko opazimo v sosednjih regijah, kjer se izvajajo programi re-uporabe različnih odpadnih materialov in dobrin, ki jih dejansko zavržemo oz. jih ne uporabljamo več, ter delovanje kmetov v t.i. kooperativah ali zadrugah s socialno ekološkim značajem, kot je npr. urejeno v sosednji Italiji. Vse večje pa je zanimanje tudi po razvoju tovrstnega »trendovskega« podjetništva v socialnem sektorju, kjer se razvijajo konkretne ideje pri zagotavljanju socialnih storitev marginalnim skupinam, starejšim ter osebam s posebnimi potrebami.

  • Ali bo občina v vašem mandatu podprla shemo za najem ugodnejših kreditov in garancij za razvoj socialnega in zelenega podjetništva (investicije, inovacije ind.)

Da, seveda. Zagon vsakega podjetja je odvisen od razpoložljivega kapitala in sredstev na voljo. Kot župan, si bom prizadeval za vsakršno spodbujanje novih podjetij, saj bomo tako tudi razbremenili socialne transferje. Ugodna podjetniška politika bo sama kreirala nova delovna mesta, ter ustvarjala večje zadovoljstvo v celotni družbi. Pomembno pa je dejstvo, da je socialno podjetništvo že itak samo po sebi usmerjeno v zagotavljanje konkretnih pozitivnih družbenih učinkov, zato ga bom umestil med prednostne usmeritve, ter zagotovil tudi ustrezne podpore novim podjetjem, da bodo ti učinki vidni v najkrajšem možnem času.

  • Ali se boste kot župan zavzeli za podelitev koncesij socialnim podjetjem za opravljanje javnih storitev/dejavnosti(npr. urejanje zelenic)?

Da. To je pomemben vidik, saj je status socialnega podjetja že sam po sebi prepoznaven certifikat zagotavljanja pozitivnih družbenih učinkov. Možnosti vidimo predvsem kot navajate v »zelenem sektorju« in »zelenih delovnih mestih«, ne smemo pa pozabiti še na številne drugi perspektivne sektorje kjer vidimo možnost sodelovanja, kot so določene nadzorne službe, predvsem tudi vezane na podeželski prostor in območja izjemnih naravnih in kulturnih vrednot.

  • Ali se boste kot župan zavzeli za nepovratne finančne spodbude za ustanavljanje in delovanje socialnih podjetij (npr. finančna sredstva ob zagonu)?

Da. Na to vprašanje sem delno že odgovoril. Občina mora najprej opredeliti prednostne sektorje in ukrepe za doseganje zastavljenih ciljev, tudi na ravni gospodarskega sektorja.  Zeleno gospodarstvo, ki vključuje tudi socialna podjetja bo del te strategije. Ne želimo si, da bi preveč posegali v konkurenčnost podjetij, vendar pa lahko ustvarimo enakopravne za vse enake ugodne pogoje, kjer bomo novim podjetjem zagotovili lažji preskok v fazo komercializacije. Poznam primere, kjer občina aktivno sodeluje pri zagotavljanju infrastrukture in podpornih storitev novim, mladim podjetjem.  

  • Ali se boste kot župan zavzeli za  možnost cenejšega ali brezplačnega najema prostorov v lasti občine za opravljanje socialnega podjetništva (Zakon omogoča občinam, da za prvi dve leti socialnega podjetja ponudi lastne prostore v brezplačen najem)?

Da. Se strinjam, da je to zelo dober primer ukrepa, kjer bi spodbudili nova podjetja k lažjemu zagonu, ter omogočili večji interes mladih po podjetništvu. Delno to že izvaja podjetniški inkubator v Kopru, ki pa je v lasti Univerze na Primorskem. Želim si, da bi enkrat imeli skupno in enotno podporno okolje za nova podjetja, ne samo na ravni naše občine, ampak na ravni celotne naše regije, od Pirana do Ankarana.

OLGA FRANCA

  • Ali kot kandidatka za županjo podpirate razvoj zelenega in socialnega podjetništva v občini Koper? Če da - kako?

DA, skupaj z UIP bomo pripravili strategijo razvoja zelenega in socialnega podjetništva, usmerjeno po ključnih potrebah občanov in občank. Strategijo bo sprejel OS, zagotovoljeno bo kontinuirano financiranje. Vključili bomo v izvajanje več deležnikov od Obalnega doma upokojencev Koper, Zavoda Sopotnik ...

  • Ali bo občina v vašem mandatu podprla shemo za najem ugodnejših kreditov in garancij za razvoj socialnega in zelenega podjetništva (investicije, inovacije ind.)

BOMO PODPRLI, SAJ DOSLEJ NI BILO USTREZNE PODPORE.

  • Ali se boste kot županja zavzeli za podelitev koncesij socialnim podjetjem za opravljanje javnih storitev/dejavnosti (npr. urejanje zelenic)?

Seveda, ne le za urejanje zelenic, temveč za spekter dejavnosti za pomoč občanom in občankam, mladim, invalidom, socialno ogroženim, brezposlenim ...

  • Ali se boste kot županja zavzeli za nepovratne finančne spodbude za ustanavljanje in delovanje socialnih podjetij (npr. finančna sredstva ob zagonu)?

DA, nudili bomo finančno podporo, zagotovili brezplačne prostore, oglaševanje, pravno podporo, ... Večji del stroškov bo nosila MOK, saj ne gre le za plemenito delo, temveč nujno potrebne aktivnosti.

  • Ali se boste kot županja zavzeli za  možnost cenejšega ali brezplačnega najema prostorov v lasti občine za opravljanje socialnega podjetništva (Zakon omogoča občinam, da za prvi dve leti socialnega podjetja ponudi lastne prostore v brezplačen najem)?

DA, brezplačni prostori in tudi za stroške obratovanja. Pomembno se mi zdi tudi, da bi odprli dve restavraciji sosicalnega podjetništva po vzoru dobrih praks v naših občinah in tujini. 

GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ

  • Ali kot kandidat za župana podpirate razvoj zelenega in socialnega podjetništva v občini Koper? Če da - kako?

Kot kandidat za župana razvoj socialnega in zelenega podjetništva v MOK zelo podpiram, saj sta temelja trajnostnega razvoja lokalne skupnosti in imata nanjo ogromen vpliv. Novo vodstvo MOK bo spodbujalo razvoj zelenega in socialnega podjetništva z različnimi ukrepi, kot so nepovratne finančne spodbude za ustanavljanje in delovanje socialnih in zelenih podjetij ter preko različnih razpisov za podporo projekom, ki se bodo izvajali v okviru socialnega in zelenega podjetništva. Z javno-zasebnimi partnerstvi si bomo prizadevali za izboljšanje podpornega okolja in spodbujanje krožnega gospodarstva. Cilj zelenega in socialnega podjetništva bo ustvarjanje novih stalnih delovnih mest v občini ter izboljšanje kvalitete življenja in okolja. Razvoj zelenega in socialnega podjetništva v MOK je možen na različnih področjih, kot so: razvoj in oživitev starega mestnega jedra, razvoj in promocija podeželja, razvoj ekološkega kmetijstva, razvoj novih zelenih tehnologij in postopkov, trajnostni urbani razvoj, razvoj turističnih produktov, zmanjševanje brezposelnosti, zaposlitev mladih, zaposlitev ranljivejših skupin, nudenje različnih socialnih in družbenih storitev, spodbujanje zdravega načina življenja, razvoj obrti idr.

  • Ali bo občina v vašem mandatu podprla shemo za najem ugodnejših kreditov in garancij za razvoj socialnega in zelenega podjetništva (investicije, inovacije ind.)

 Občina bo v našem mandatu prevzela aktivno vlogo pri razvoju socialnega in zelenega podjetništva. Z različnimi ukrepi bo spodbujala razvoj socialnih in zelenih podjetij tako na ravni občine, kakor tudi s povezovanjem na ravni regije. Proučili bomo možne ukrepe, ki nam jih omogoča veljavna zakonodaja, in se glede na potrebe in možnosti lokalne skupnosti in lokalnega prebivalstva odločili za najprimernejše. Vsekakor med te ukrepe spada tudi shema za najem ugodnejših kreditov in garancij za razvoj socialnega in zelenega podjetništva.

  • Ali se boste kot župan zavzeli za podelitev koncesij socialnim podjetjem za opravljanje javnih storitev/dejavnosti (npr. urejanje zelenic)?

 Kot župan se bom zavzemal za podelitev koncesij socialnim podjetjem za opravljanje različnih javnih storitev in dejavnosti, ki se do sedaj niso zagotavljale oziroma so se zagotavljale v premajhnem obsegu. Gre za vrsto dejavnosti na lokalni ravni, pri izvajanju katerih so lahko socialna podjetja zelo uspešna. To so na primer dejavnosti s področja urejanja in ohranjanja okolja, področja izobraževanja o okolju in ponovne uporabe izdelkov idr.

  • Ali se boste kot župan zavzeli za nepovratne finančne spodbude za ustanavljanje in delovanje socialnih podjetij (npr. finančna sredstva ob zagonu)?

 Socialno podjetništvo je tesno povezano z lokalnim okoljem, saj socialna podjetja z njihovo dejavnostjo dosegajo velik vpliv na skupnost, v kateri delujejo. Kot župan MOK se bom zavzemal za večplastno spodbujanje socialnega podjetništva preko različnih ukrepov, med katere spadajo tudi nepovratne finančne spodbude za ustanavljanje in delovanje socialnih podjetij.

  • Ali se boste kot župan zavzeli za možnost cenejšega ali brezplačnega najema prostorov v lasti občine za opravljanje socialnega podjetništva (Zakon omogoča občinam, da za prvi dve leti socialnega podjetja ponudi lastne prostore v brezplačen najem)?

 Vsekakor se bom zavzemal za ugodnejši najem občinskih prostorov za opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva oziroma za brezplačni najem preko različnih razpisov za podporo projekom, ki se bodo izvajali v okviru socialnega in zelenega podjetništva.

 

 

 

Iz odgovorov je razvidno, da se kandidati za župana, ki so se odzvali, v večini zavedajo pomena zelenega in socialnega podjetništva ter se bodo v primeru izvolitve prizadevali za podporo in razvoj le tega.

                                                                                                                                                                                                                                                                        

                                                                                                                                                                                                                                                                                                       Igor Vovk, projektni sodelavec

 

Za morebitna vprašanja vam ostajam na razpolago na  iTa e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

 

POSTANI »UIP START-UP INVESTITOR«

 Podjetna Primorska naslovnica

 

V letošnji ediciji natečaja Podjetna Primorska 2018 smo v tekmovalni kategoriji »NAVIGATOR« predvideli posebno mesto za investitorje, ki si želijo pobližje spoznati posamezno izbrano podjetniško skupino. Vaše mesto med investitorji si zagotovite preko prijave na spletnem obrazcu.  Podjetniške skupine se bodo predstavile na zaključnem dogodku natečaja v četrtek 22.11.2018 v dvorani Sv. Frančiška v Kopru. Za udeležence s prijavljenim statusom investitorja bo organiziran prilagojen program, omogočen dostop do poslovnih informacij, ter zagotovljen prostor za mreženje in izmenjavo potrebnih informacij s podjetniškimi skupinami.

Prijavite se lahko TUKAJ;

NASA Space Apps Challenge - ZMAGOVALCI SO ZNANI

60 . obletnico Vesoljske agencije NASA v Kopru obeležili s hekatonom NASA Space Apps Challenge

Group foto NASA

Organizacija odmevnega dogodka v Sloveniji je bila že tretje leto zapored zaupana UIP Univerzitetnemu inkubatorju Primorske d.o.o.. »Počaščeni smo, da nam je NASA že tretje leto zapored izkazala zaupanje za organizacijo tovrstnega dogodka, ki smo ga v Kopru izpeljali v sodelovanju z Agencijo SPIRIT in Ministrstvom RS za gospodarski razvoj in tehnologijo. Gre za izredno pomemben dogodek, ki je Koper postavil na zemljevid vesolja.« je povedal direktor UIP Dorijan Maršič.

Na 48-urni mednarodni hekaton v Kopru, ki je sicer potekal  istočasno v več kot 200 mestih na vseh sedmih celinah, se je prijavilo 43 udeležencev iz Slovenije in Poljske. Dijaki, študenti, razvijalci, programerji, vsi s strastjo in željo po pozitivnem učinku na svet so iskali rešitve na izzive, ki jih je postavila NASA, ter predhodno objavila na spletni strani hekatona.

Kreativne aktivnosti z reševanjem izzivov so potekale v  Centru mladih Koper.

 

Skupina na delu 1

Foto: Ker za udeležbo ni bila potrebna neposredna prisotnost v Kopru, so se nekateri povezali z ekipo in mentorji kar preko spleta.

Letošnji izzivi za reševanje, ki jih je izbrala NASA, so se nanašali na šest tematskih področij: »A lahko zgradite…«, »Pomagajte drugim odkriti Zemljo«, »Vulkani, ledene gore in asteroidi«, »Kar planet Zemlja zdaj potrebuje je…«, »Ledeno bleščanje« in »Vesolje lepot in čudes«. Tudi letos je ameriška vesoljska agencija NASA dala na razpolago vse svoje odprte baze podatkov, reševanje izzivov pa je potekalo pod strokovnim mentorstvom ekipe UIP.

Dorijan Marsic direktor UIP

Foto: Direktor UIP Dorijan Maršič

Direktor Univerzitetnega inkubatorja Primorske Dorijan Maršič je bil s predstavljenimi rešitvami zelo zadovoljen: »Predstavljene rešitve so iz leta v leto boljše. Letos je imela strokovna komisija v sestavi Nena Dokuzov (Minitrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo), dr. Alenka Malej (M-Aleja), dr. Ana Slavec (InnoRenew) in Marko Prcać (Dinit d.o.o.) izredno težko nalogo. Kar pa nas najbolj veseli je zavzetost s katero so reševali izzive. Dosežen pa je bil še en cilj hekatona in sicer povezovanje med seboj različnih ljudi. Zmagovalna ekipa se namreč pred hekatonom ni poznala. Vsi prihajajo iz različnih krajev Slovenije. Vsak je v ekipo prinesel znanje v interdisciplinarnem duhu, kar je pripomoglo do zmage.«

S direktorjem se strinja tudi Nena Dokuzov z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo: »Tekmovalni teami vsako leto oblikujejo bolj kakovostne tehnološke rešitve z družbenim učinkom. Letošnji NASA Space Apps Challenge je v sklopu aktivnosti spodbujanja tehnološkega razvoja in povečanja pomena tehnologije v procesu izobraževanja mladih podprlo tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in s tem prispevalo tudi k širitvi dogodka na nacionalno raven.«

 

zmagovalna skupina blue Ice

Foto: Zmagovalna skupina Blue Ice

Zmagala je ekipa Blue Ice (Eva Pincin, Ula Valentič, Alenka Skvarč, Luka Andolšek, Matija Gaspar), ki skozi kooperativno igro rešuje izzive globalnega segrevanja. Poleg prve nagrade, so prejeli tudi nagrado občinstva People's Choice Award. Drugo mesto je zasedla skupina Koperchani Tribe (Nik Lisjak, Ivanka Jerman, Tina Štemberger, Mirt Hlaj, Sašo Vučič), ki je ustvarila aplikacijo, ki nam pomaga v primeru naravnih in drugih nesreč. Naloga obeh ekipe je sedaj posneti video, ki ga bodo v naslednjih dneh poslali na NASO. Sledilo bo svetovno glasovanje za globalnega zmagovalca.

Nagrade

Dorijan Maršič, direktor UIP: »Zasluge za to, da smo uspešno izpeljali tretjo edicijo hekatona NASA space Apps Challenge gredo tudi našim pokroviteljem. Zlati pokrovitelj hekatona je bil že tretje leto zapored Dinit d.o.o.. Glavno lokalno nagrado je sicer podelilo tudi podjetje Arctur. To je brezplačna uporaba njihove najnovejšega HPC Oblaka z več kot 1000 procesorskimi jedri in več kot 1PB pomnilnika. Nagrada omogoča dostop do Superračunalniške infrastrukture za nadaljnji razvoj rešitve. UIP je podaril mentorski program v skupni vrednosti 2.000,00 eur. Aerodium Logatec podarja adrenalinsko nagrado in sicer let v vetrovniku. Z drugouvrščenimi pa bodo obiskali  tudi European Space Agency BIC v Gradcu.«

Generalna nagrada bo najboljšim omogočila tudi prisotnost na NASA lansiranju vesoljskega plovila v ZDA.

 

NASA Space Apps Junior

 

Space Apps Junior

Foto: NASA Space Apps Junior

V okviru NASA Space Apps Challenge-a je UIP v sodelovanju z Zavodom za izobraževanje in raziskovanje M-Aleja Koper in First Lego league Slovenija Zavodom Super Glavce, organiziral tudi tekmovalni program za otroke - NASA Space Apps junior. Prijavitelji so reševali naloge FLL 2018 »INTO ORBIT - V VESOLJE«. Zmagala je ekipa RoboSončki OŠ Koper (Jakob Golubić, Timon Jeretič, Matija Dokić, Tilen Malej, Filip Umer, Yelisey Aksonov, Nika Malej, Petra Primožič, Joni Palčič), ki bo za nagrado, ki jo poklanja DINIT d.o.o. odšla v Aerodium Logatec, tik pod vrh so se uvrstili  RoboLevi (Klemen Gačnik, Mark Placer, Rudi Škerlič, Tian Subotić, Julian Stegovec, Tine Jovanovič), ki so dobili nagrado, ki jo poklanjajo Hoteli Bernardin in sicer celodnevno vstopnico v morski park Laguna Bernardin, tretji pa so bili člani ekipe M-Aleja 1 (Lin Jurak, Gabriel Koščica, Luis Grilc Stepančič), ki bodo za nagrado odšli v kinematografe Cineplexx.

 

Pokrovitelji:

logotipi sponzorjev NASa

 

 

 

NASA Space Apps Challenge - IZZIVI SO OBJAVLJENI

 NASA Space Apps letak 11 10 2018

 

UIP Univerzitetni inkubator Primorske bo 60. obletnico Vesoljske agencije NASA obeležil z 48-urnim hekatonom NASA Space Apps Challenge

 

NASA Space Apps Challenge  je mednarodni hekaton, ki bo med 19. in 21. oktobrom 2018 hkrati potekal v  200 mestih na vseh sedmih celinah, in bo tudi letos v organizaciji  UIP – Univerzitetnega inkubatorja Primorske v Kopru s podporo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Agencijo SPIRIT Slovenija.

Hekaton temelji na sodelovalnem reševanju problemov, s ciljem izdelave odprtokodne rešitve za globalne izzive. So tehnološki razvojni maratoni, namenjeni talentiranim bistrim prostovoljcem - razvijalcem, inženirjem, tehnologom, umetnikom in oblikovalcem; vsakomur s strastjo in željo po takojšnjem pozitivnem učinku na svet. So odprti za vsakogar, ki je osredotočen na razvoj realnih rešitev kot odgovor na globalne izzive. Hekaton je sestavni del večjega procesa določanja izzivov, ki se nanašajo na zemljo in vesolje. V času Space Apps tehnološkega maratona sodelujoči intenzivno iščejo rešitve ter posledično izpopolnijo in izvedejo najbolj obetavne prototipe.

Kreativne aktivnosti z reševanjem izzivov bodo potekale v  Centru mladih Koper, Gregorčičeva ulica 4 v Kopru. Za udeležbo ni potrebna neposredna prisotnost v Kopru. Ekipe lahko razvijajo rešitve tudi na svojih lokacijah ter jih komisiji predstavijo preko video konference. Število sodelujočih je omejeno na 40 prostih mest. Reševanje izzivov bo potekalo pod strokovnim mentorstvom in komisijo, ki jo bodo sestavljali strokovnjaki, pedagoški delavci in znanstveniki z omenjenih področij.

Koper se je dogodku prvič pridružil pred dvema letoma. Med več kot 25 tisoč udeleženci je v iskanju rešitev za boljši svet pri nas v dveh letih sodelovalo 39 prijaviteljev, predstavili pa so 10 projektov.

Letošnji izzivi za reševanje, ki jih je izbrala NASA, se nanašajo na šest tematskih področij: »A lahko zgradite…«, »Pomagajte drugim odkriti Zemljo«, »Vulkani, ledene gore in asteroidi«, »Kar planet Zemlja zdaj potrebuje je…«, »Ledeno bleščanje« in »Vesolje lepot in čudes«. Tudi letos bo NASA dala na razpolago vse svoje odprte baze podatkov ter strokovnjake in svetovalce.

Izzivi posamezne kategorije so objavljeni TUKAJ.

Prijave sprejemamo preko portala NASA Space Apps Challenge/Lokacija Koper. kjer boste našli še ostale informacije.

NASA Space Apps Junior

V okviru NASA Space Apps Challenge-a bo UIP v sodelovanju z Zavodom za izobraževanje in raziskovanje M-Aleja Koper in First Lego league Slovenija Zavodom Super Glavce, organiziral tudi program za otroke - NASA Space Apps junior. Prijavitelji bodo reševali naloge FLL 2018 »INTO ORBIT - V VESOLJE«. Prijavijo pa se lahko ekipe s svojim robotom.

SpaceApps Bootcamp

UIP Univerzitetni inkubator Primorske bo pred pričetkom hekatona organiziral tudi Bootcamp-e (Zagorje, Lendava, Koper,…) kjer bodo zainteresirani izvedeli podrobnosti v povezavi s hekatonom.

Nagrade

2 najboljši rešitvi zastavljenih izzivov bosta napredovali na mednarodno tekmovanje in ocenjevanje. Generalna nagrada bo najboljšim omogočila tudi prisotnost na NASA lansiranju vesoljskega plovila v ZDA.

Lokalnim zmagovalcem v Kopru pa obetamo tudi lepe nagrade, ki jih ponujajo podjetje DINIT d.o.o., ki že tretje leto sodeluje kot pokrovitelj, Aerodium  Logatec in podjetje Arctur.   

Arctur nagrajuje z brezplačno uporabo njihove najnovejšega HPC Oblaka z več kot 1000 procesorskimi jedri in več kot 1PB pomnilnika. Nagrada omogoča dostop do Superračunalniške infrastrukture za nadaljnji razvoj rešitve. Na voljo je 1000 server-ur (v vrednosti 1500€)

Aerodium Logatec podarja dva darilna bona za dve minuti letenja v vetrovniku za zmagovalca

In to še ni vse...

 

 Za dodatne informacije smo vam na voljo na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

 

POKROVITELJI:

dinit         Aerodium Logatec                      Arctur obrezan

 

DIGITAL DOCK KOPER

Arduino za mladino: Programiranje traku z LED-diodami

digital dock Koper vsi logotipi
 

Sedanjost je prepletena s sodobno tehnologijo, ki je velikokrat lahko zelo zabavna.

UIP – Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske, partner FabLab mreže Slovenije, vas to soboto, 6. oktobra 2018, ob 10.uri vabi na delavnico Digital Dock Koper, ki jo organizira v okviru Slovenskega tedna programiranja v prostorih Študentskega centra Univerze na Primorskem (Čevljarska 27, Koper).

Programiranje je ena od najbolj kreativnih dejavnosti in hkrati hvaležno orodje za uresničevanje lastnih ciljev. Namen slovenskega tedna programiranja je širjenje znanja programiranja in digitalne pismenosti na vključujoč in zabaven način.

Na delavnici, ki je namenjena starejšim od 14 let, se bodo udeleženci seznanili s procesi ustvarjanja, sestavljanja preprostih elektronskih vezij, ki jih kontroliramo s programsko kodo.

Sestavili bodo trak z LED-diodami in sprogramirali procesor, ki jih bo prižigal v določenih časovnih razmikih po njihovem programu s pomočjo platforme Arduino.

Delavnico bo vodil Andrej Florjančič, profesor elektrotehniških in računalniških predmetov na Srednji tehniški šoli Koper, inovator, strokovnjak za programiranje – Arduino, programiranje – Java, mehatroniko, avtomatiko,…

Pridružil se mu bo Jernej Filipčič, po izobrazbi astrofizik sicer pa podjetnik in inovator, ki ga zanima vse kar je povezano z znanostjo in tehnologijo. Filipčič bo predstavil možnosti uporabe Arduina.

Vabimo vas v svet preprostega spoznavanja fizike, tehnike in programiranja. 

Slovenski teden programiranja, ki se mu FabLab mreža Slovenije letos pridružuje kot partner, podpira tudi Ministrstvo za javno upravo!  

Vabljeni!

Za več informacij nam pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

 

JAVNI POZIV ZA IDEJNE PROJEKTE NA PODROČJU AGROŽIVILSTVA V LETU 2018

Innoagro 2

 

Konzorcij “Open Innovation in Agrifood Programme” v sodelovanju z nacionalnim koordinatorjem za Slovenijo, UIP Univerzitetnim inkubatorjem Primorske, objavlja javni poziv za zbiranje nacionalnih predlogov idejnih projektov "INNOAGRO 2018" v okviru natečaja “2018 International Call for Solutions” za iskanje inovacij s področja agroživilstva. Poziv je namenjen vsem zainteresiranim posameznikom, študentom in raziskovalcem, podjetnikom, nevladnim organizacijam, zadrugam in podjetjem, ki želijo predstaviti lastno inovativno rešitev na posamezni tematiki poziva. Organizator natečaja želi pridobiti idejne rešitve oziroma predloge za nove proizvode, storitve, poslovne modele ali tehnologije, ki bodo usmerjene v promocijo ekonomske, okoljske in socialne trajnosti v agroživilskem sektorju.

Prijavljeni idejni projekti bodo ocenjeni s strani strokovne komisije, ki jo bo določil organizator ter skladno s postavljenimi merili poziva: 1.) Skladnost, 2.) Vizija, 3.) Inovativnost, 4.) Povezanost, 5.) Izvedljivost in 6.) Ponovljivost (merila so podrobneje predstavljena v zgornji povezavi). Cilj javnega poziva je pridobiti idejne rešitve na nacionalni ravni (Republika Slovenija), ki bodo nato preko programa usposabljanja in mentorskega programa dodelane za prijavo na »Global Call«, ki bo objavljen na spletnem mestu: http://www.socialroots.eu

Prednostne vsebinske tematike nacionalnega javnega poziva so naslednje:

  1. TRAJNOSTNE OSKRBOVALNE VERIGE S HRANO
  2. ZAGOTAVLJANJE OSKRBE S HRANO IN ENAKOPRAVNEGA DOSTOPA DO VIROV
  3. DELJENA VREDNOST ZNOTRAJ AGROŽIVILSKIH MREŽ IN POVEZAV
  4. INOVACIJE IN TEHNOLOGIJA V VINSKEM SEKTORJU
  5. AGRIKULTURA V URBANEM OKOLJU

Izmed prejetih prijav bodo izbrani najboljši idejni projekti, ki bodo prejeli praktične nagrade. Idejni projekti bodo prijavljeni na »Global Call«, katerega glavna nagrada je brezplačna udeležba na “Global Innovation Camp” 2019, ki bo potekal kot celotedenski dogodek s tematskimi delavnicami, seminarji in aktivnostmi, ki bodo udeležencem zagotovili naslednje:

  • Ciljno usmerjanje in poznavanje nacionalnega in internacionalnega konteksta na področju inovacij v agroživilskem sektorju s poglobljenim vpogledom v potencialne ciljne trge,
  • Razvoj, nadgradnjo in izostritev poslovnega modela prijavljen idejnih rešitev oziroma projektov s podporo strokovnjakov in drugih deležnikov,
  • Srečanja in sestanke s potencialnimi poslovnimi, razvojnimi, strateškimi in tehnološkimi partnerji,
  • Pripravljenost za predstavitev idejnih rešitev potencialnim investitorjem in vzpostavitev poslovnih razmerij.

Izmed vseh udeleženih skupin na “Global Innovation Camp” bo strokovna komisija izbrala 3 idejne rešitve, ki bodo prejele nagrado oziroma možnost sodelovanja s pospeševalnikom ali inkubatorjem za obdobje vsaj 3 mesecev pri izbranem partnerju Konzorcija “Open Innovation in Agrifood Programme”.

Rok za oddajo prijav na nacionalni razpis INNOAGRO 2018 je 30. november 2018 do 23:59.

Prijavitelji se lahko prijavijo z več idejnimi projekti.

Več informacij in prijavnico najdete TUKAJ.

 

V sodelovanju z:     Famnit2 logotipa AF

NASA Space Apps Challenge 2018 v Kopru

 
NASA Space Apps Challenge je mednarodni hekaton, ki bo med 19. in 21. oktobrom 2018 hkrati potekal v 200 mestih na vseh sedmih celinah, in bo tudi letos v organizaciji UIP – Univerzitetnega inkubatorja Primorske v Kopru.
 
 
Hekaton temelji na sodelovalnem reševanju problemov, s ciljem izdelave odprtokodne rešitve za globalne izzive. Hekatoni so tehnološki razvojni maratoni, namenjeni talentiranim bistrim prostovoljcem - razvijalcem, inženirjem, tehnologom in oblikovalcem; vsakomur s strastjo in željo po takojšnjem pozitivnem učinku na svet. So odprti za vsakogar, ki je osredotočen na razvoj realnih rešitev kot odgovor na globalne izzive. Hackathon je sestavni del večjega procesa določanja izzivov, ki se nanašajo na zemljo in vesolje. V času Space Apps Vikenda sodelujoči intenzivno iščejo rešitve ter posledično izpopolnijo in izvedejo najbolj obetavne prototipe.
 
Kreativne aktivnosti z reševanjem izzivov bodo potekale v Centru mladih Koper, Gregorčičeva ulica 4 v Kopru. Število sodelujočih je omejeno na 40 prostih mest. Reševanje izzivov bo potekalo pod strokovnim mentorstvom in komisijo, ki jo bodo sestavljali strokovnjaki, pedagoški delavci in znanstveniki z omenjenih področij. Za hrano in pijačo bo preskrbljeno.
 
Zmagovalce čakajo lepe nagrade.
#SpaceApps 2018 Challenge kategorije:
 
  • A lahko zgradiš…
Ljudje gradijo stvari, da bi olajšali življenje na Zemlji in raziskali vesolje! Gradimo stavbe, letala, avtomobile in rakete, računalnike, satelite, habitate in veliko drugega. Vse kar si zamislimo ali potrebujemo, to (zelo verjetno) lahko tudi zgradimo – naj bo to danes ali v prihodnosti. Izziv v tej kategoriji je, da uporabite NASINE podatke za kreativno reševanje težav in da pokažete, kako bi ustvarili različne stvari, od zgradb, do robotskih pomočnikov, do orodij za znanost. Možnosti so neskončne!
  • Pomagajte drugim odkriti Zemljo
Razumevanje področja znanosti je osrednjega pomena za življenje na Zemlji. Na primer: Kako se voda premika? Kako deluje atmosfera? Zakaj sta led in sneg pomembna? Kaj je umazanija? Zemlja je sestavljena iz zapletenih sistemov - zemlje, vode, zraka, živih bitij in samega planeta - in razumevanje teh sistemov je koristno. Izziv v tej kategoriji je, da ustvarite z uporabo NASINIH podatkov zgodbe, igre, video ali kakšne druge rešitve, ki bi ljudem pomagale odkriti delovanje Zemlje.
  • Vulkani, ledene gore in asteroidi
Naš planet in sončni sistem sta polna presenečenj - dobrih in slabih. Dobra so tista, ki jih zaznamo kot »pomoč«, na primer, ko dolgo pričakovan dež napolni jezero ali rezervoar. Slaba pa imenujemo »nesreče«, na primer, če ta isti dež povzroči poplavo.
Ker ti dogodki vplivajo na nas, bi radi vedeli kdaj prihajajo, tako, da bi se na njih lahko ustrezno pripravili.
Izziv v tej kategoriji je, da analizirate NASINE podatke, tako, da boste lahko pomagali predvideti, spremljati in pomagati po teh dogodkih.
  • Kar planet Zemlja zdaj potrebuje je…
Zemljani potrebujejo veliko stvari: hrano, vodo, čist zrak, zavetje in druge stvari - seznam je dolg in raznolik. Kaj so te stvari? Kaj moramo narediti, da ohranimo in izboljšamo življenje vseh zemljanov? In kaj bomo morali narediti nekoč na ostalih planetih? Izziv v tej kategoriji je, da se lotite problemov, ki vplivajo na nekatere pomembne vidike življenja na tem svetu (ali na drugem) in da ustvarjalno razložite NASINE podatke in koncepte, tako, da boste lahko pomagali poiskati rešitev.
  • Ledeno bleščanje
Zelena, modra, siva in bela: veliko se dogaja na Zemljinih polih in v visokogorskih regijah, kjer je zelo mrzlo. Ti deli sveta so pomembni; kar se tam zgodi ne vpliva zgolj na pole in višje ležeče kraje ter na njihove prebivalce, ampak na ves planet. Od ledenih plošč in ledenikov, do ledenih kap, zamrznjenih tal in oceanov, mrzli kraji na Zemlji so zelo dinamični. Izziv v tej kategoriji je, da uporabite NASINE podatke za boljše razumevanje, spremljanje in interpretacijo zemeljske kriosfere. (Oh, še ena stvar: obstajajo tudi drugi planeti s kriosferami!)
  • Vesolje lepot in čudes
Vesolje je polno neverjetnih stvari. Študija zvezd, galaksij in planetov nam lahko pove toliko o vesolju - in pogled na vesolje nam lahko veliko pove o nas samih. Iz razglednih točk na Zemlji, iz Mednarodne vesoljske postaje in z NASInimi teleskopi, sateliti ter misijami za raziskovanje sončnega sistema, se učimo veliko – in še veliko se imamo za naučiti in videti. Izziv v tej kategoriji je, da dobro premislite in ste kreativni glede vesoljske znanosti in raziskovanja. Vaše stališče je lahko znanstveno, tehnološko, umetniško - ali vse troje!
 
Konkretni izzivi bodo znani konec meseca septembra. Spremljajte nas na Facebook strani ali TWITTER-ju, kjer bomo objavljali novosti v zvezi z hekatonom.
 
Prijavite se lahko TUKAJ.
 
Za več informacij nam pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali nas pokličite na +386 5 611 79 53. Na razpolago smo vsak delavnik od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00 ure.
 
Ekipa UIP-a
 

ITALIJANSKO STARTUP PODJETJE IŠČE PRIPRAVNIKA

Italijansko startup podjetje ponuja novemu sodelavcu ali sodelavki atraktivne izzive in delo v mednarodnem okolju.

Delo v startup podjetju v primerjavi z delom v velikem podjetju se razlikuje predvsem po tem, da ni urnikov, ni rutine. Je pa veliko kreativnosti, inovativnosti in samoiniciative.

V inovativnem startup podjetju iz italije, ki se ukvarja s proizvodnjo in trženjem inovativnih izdelkov in storitev z visoko tehnološko vrednostjo, natančneje strojne in programske opreme, namenjene ustvarjanju inteligentnih in medsebojno povezanih tovarna ter raziskovanju, oblikovanju, razvoju na področju programske opreme, avtomatizacije, robotike in logistike, iščejo pripravnika, ki bi delal v njihovem podjetju,  ki ima za zdaj sedež v Inkubatorju na Univerzi v Padovi.

Če vas zanimajo omenjena področja, nam pišite na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., pokličite vsak delovni dan na 05/ 611 79 53  ali nas obiščite na sedežu Univerzitetnega inkubatorja Primorske (Čevljarska 27, Koper ) med 9:00 in 15:00 uro.

Čas imate do 10.9.2018.

Univerzitetni inkubator Primorske uspešno do finančnih sredstev

SPIRIT - Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, je 20. Junija 2018, izdala odločbo o finančni podpori za izvedbo  podpornih storitev subjektov inovativnega okolja v Republiki Sloveniji v letih od 2018 do 2019 »SIO 2018-2019«. Vlogi Univerzitetnega inkubatorja Primorske so ugodili in odobrili financiranje v višini do 368.491,06 eur.

Na javni razpis, ki se je iztekel sredi marca, je bilo oddano 21 vlog. Skupna vrednost odobrenih vlog pa znaša 6.192.894,41 eur.

Namen javnega razpisa je financiranje izvajanja brezplačnih storitev za ciljne skupine v okviru subjektov inovativnega okolja (v nadaljevanju: SIO), ki bodo z izvedbo aktivnosti, ki so predmet tega javnega razpisa, oblikovali uravnoteženo programsko podporo za zagon, rast in razvoj podjetij ter s tem prispevali k povečevanju števila novoustanovljenih podjetij, predvsem tistih, ki dosegajo višjo dodano vrednost v primerjavi s slovenskim povprečjem; povečevanju stopnje preživetja novoustanovljenih podjetij ter premagovanju ovir hitro rastočih podjetij.

Na Univerzitetnem inkubatorju Primorske (v nadaljevanju: UIP) že od ustanovitve leta 2005 nudijo strokovna znanja, organizirajo tematske in motivacijske delavnice, mreženjske in animacijske dogodke ter mentorstvo, preko katerih lahko potencialni podjetniki, dijaki, študenti, pedagoški delavci, raziskovalci in inovativni posamezniki,  razvijejo lastno idejo do faze ustanovitve lastnega start-up podjetja.

Dorijan Marsic

Kot pravi direktor Dorijan Maršič: »V dvanajstih letih delovanja je Univerzitetni inkubator Primorske podprl  več kot 80 Start-up podjetij, ovrednotili več kot 600 podjetniških idej in med njimi nudil podporo pri pripravi poslovnih načrtov in modelov več kot 150 podjetniškim ekipam. Odločbe Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije smo zelo veseli, kajti to pomeni, da bomo lahko še naprej opravljali svoje poslanstvo in tako pomagali bodočim podjetnikom pri kreiranju lastnih podjetniških idej, nastajanju in delovanju podjetij, predvsem start-up podjetij.«

Univerzitetni inkubator Primorske je samo v zadnjem četrtletju organiziral preko 30 delavnic, ki se jih je udeležilo več kot 500 udeležencev. Kot dodaja direktor UIP-a: »Pri organizaciji tematskih delavnic, stremimo k temu, da udeleženci dobijo vsa potrebna znanja, ki jim bodo prišla v poštev pred in po ustanovitvi podjetja. Na delavnice često povabimo predstavnike iz akademske sfere, ki predstavijo teoretičen del, gostimo pa tudi predstavnike gospodarstva, ki prikažejo primere dobre prakse. Slušatelji na naših delavnicah tako dobijo oboje, teoretična in izkustvena izhodišča. Poleg tega je to tudi dobra priložnost za navezovanje stikov s potencialnimi investitorji, delodajalci oziroma poslovnimi partnerji.«

NATEČAJI

Univerzitetni inkubator Primorske je organizator, koordinator ali ko-promotor številnih natečajev kot so Podjetna Primorska – natečaj za najboljšo podjetniško idejo, Open Innovation in Agrifood – natečaj za inovacije s področja agro-živilstva, Nasa mag Andrej Medved z mentoriranko Space Apps Challenge – največji mednarodni hekatlon za raziskovanje vesolja in Startup Koper, ki je namenjen dvigu podjetniške kulture med mladimi. Sodelujejo tudi pri natečajih Ecotrophelia Slovenija – natečaj za inovacije v živilstvu in FestINNOregijska čezmejna platforma za predstavitev, povezovanje in snovanje širših podjetniških aktivnosti Univerze na Primorskem.

 »Natečaji, ki jih izvajamo, so se izkazali kot zelo učinkovit pristop k identifikaciji in razvoju podjetniških idej. Kandidati pridobijo nove izkušnje in reference, podjetja, ki jih povabimo k sodelovanju, pa preko njih morda novega zaposlenega in svežo idejo. V zadnjih letih so naši mentoriranci posegli po najvišjih mestih na globalnih natečajih. Na  letošnjem globalnem natečaju International Call for Solutions on Innovation in the Agrifood Sector so se denimo tri skupine s Primorske uvrstile med najboljši 10, ena pa je zmagala. Med najboljše na globalni ravni so se zapisali tudi naši udeleženci natečaja Nasa Space Apps Challenge. Na uspehe naših mentorirancev smo zelo ponosni, kajti le-ti so dober pokazatelj kakovostnega in učinkovitega opravljanja dela ekipe UIP-a.«  je povedal Maršič. K uspehu sicer veliko pripomorejo tudi mentorji, ki tesno sodelujejo z Univerzitetnim inkubatorjem Primorske. Kot dodaja Maršič: »V našem naboru imamo preko 30 mentorjev, ki mentorirancem pomagajo pri reševanju izzivov in oblikovanju inovativnih rešitev. Naši mentorji so strokovnjaki z različnih poslovnih področij od finančnega načrtovanja do spletnega marketinga.«

SODELOVANJE Z INVESTITORJI

Trenutno ima UIP odprt natečaj Podjetna Primorska 2018. Prijave so možne še do konca meseca julija, več pa si lahko preberete na njihovi spletni strani www.uip.si. Finalisti, ki se bodo konec novembra potegovali za zmago, se bodo predstavili tudi pred potencialnimi investitorji. »Izkazanega interesa s strani investitorjev smo se zelo razveselili.  Tako sodelovanje nedvomno predstavlja veliko poslovno priložnost za nas in naše mentorirance.« je povedal Maršič.

PARTNERSTVA IN SODELOVANJA

Pri svojem delovanju je UIP uspešno vzpostavil različna partnerstva in sodelovanja z lokalnimi in regionalnimi, kot tudi nacionalnimi in mednarodnimi deležniki s področja podjetništva in podpornih storitev. »Pomemben doprinos pri ustanavljanju Start-up podjetij je sklenjeno sodelovanje s PGZ Primorsko gospodarsko zbornico, ki v letu 2018 izvaja SPOT točke Obalno-kraške regije, ter v letu 2017 ustanovljena Start-up platforma Start-up Koper-Capodistria. Sicer pa intenzivno sodelujemo z Univerzo na Primorskem, z njenimi fakultetami (7 fakultet), TTO- pisarno za prenos tehnologi in pripadajočimi strokovnimi službami (centri), predvsem KCUP – Kariernim centrom Univerze na Primorskem in CRPZ Centrom za razvoj in prenos  znanja, Gospodarsko zbornico Slovenije, Centrom mladih Koper in mnogimi drugimi.« je povedal Maršič.

Poleg članstva v LAS Istre– Lokalna akcijska skupina Istre, ki pokriva območje štirih obalnih občin in aktivnega povezovanja s predstavniki iz gospodarstva, podjetji in  različnimi interesnimi skupinami, kot je Italijanska skupnost v Kopru, je UIP pri sledenju cilja hitrejše rasti in razvoja start-up podjetij z višjo dodano vrednostjo,  sklenil sporazum z akterji v drugih regijah ter na nacionalni ravni. Tako je bil leta 2015 sklenjen sporazum med vsemi tremi univerzitetnimi inkubatorji v Sloveniji (UIP, IRP, LUI), z namenom prednostnega delovanja na akademskem podjetništvu. Pri vpetosti UIP-a v nacionalne programe pa je pomemben predvsem pristop v program Fab LAB Slovenija, ki se je pričel aktivno izvajati v letu 2017.

Širši družbeni vpliv UIP vsekakor predstavlja aktivno članstvo v Združenju tehnoloških parkov in inkubatorjev Slovenije, kjer potekajo redna srečanja in izmenjava praks ter znanja, kot tudi priložnosti za razvoj skupnih projektov ter inovativnih podpornih storitev.

POMEN SOFINANCIRANJA SPIRIT ZA UIP

S sofinanciranjem SPIRIT bodo lahko na Univerzitetnem inkubatorju Primorske še naprej nudili tudi prostore na novo ustanovljenim podjetjem, tako imenovanim inkubirancem, ki bodo poleg domicila dobili še: »pomoč pri zagonu podjetja, mentorsko svetovanje, pomoč pri prijavi na natečaje,  vsekakor pa tudi sinergijo, sodelovanje z ostalimi podjetji in povezovanje s centri znanja. Vse to je zanje brezplačno.« Obdobje inkubacije traja eno leto. Prostore imajo na Čevljarski 27 in Ferrarski 8 ter v Centru mladih Koper, v prihodnje pa načrtujejo ureditev in odprtje še več poslovnih prostorov za start-up podjetja na Obali.

PODJETNA PRIMORSKA 2018 – Znani prvi finalisti, prijave za mlade podjetnike ostajajo odprte do 31. julija 2018

SPOROČILO ZA JAVNOST

podjetna jadrniceZnani so prvi finalisti letošnjega natečaja Podjetna Primorska, ki ga že dvanajsto leto zapored pripravlja Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske (UIP). Po predstavitvah podjetniških idej vseh prijavljenih v kategorijah Start-up Optimist in Start-up Academic Rektorjeva nagrada Univerze na Primorskem je sedemčlanska komisija izbrala deset finalistov, ki se bodo 22. novembra potegovali za zmago v posamezni kategoriji. Prijave za kategorijo Start-up Accelerator Navigator ostajajo odprte vse do 31. julija 2018.

Medtem ko finalisti omenjenih kategorij že pridobivajo nova znanja in veščine na delavnicah, ki jih UIP organizira v sklopu natečaja, imajo tisti, ki bi še oklevajo s prijavo v kategorijo Start-up Accelerator Navigator še nekaj časa.

Kategorija Start-up Accelerator Navigator je namenjena izkušenim posameznikom ali ekipam, pri čemer je pogoj, da podjetje, ki ga prijavljajo na natečaj, na dan objave razpisa ni bilo starejše od treh let. Nagrada za finaliste je mentorski program v skupni vrednosti 15 tisoč evrov in organizirana predstavitev pred investitorji. Pogoji sodelovanja so objavljeni na spletni strani www.uip.si.

Zakaj so se na UIP-u odločili za dva različna roka prijav, pojasnjuje direktor Univerzitetnega inkubatorja Primorske Dorijan Maršič: "Vsa leta doslej je bil rok za oddajo prijave za vse enak. Za letošnjo novost smo se odločili, ker želimo dati priložnost večjemu številu mladih nadobudnih podjetnikov, da se s svojimi idejami predstavijo pred investitorji, da bodo v njih investirali in jim pomagali tudi s svojim znanjem in izkušnjami."

Komisija, ki so jo sestavljali predstavniki gospodarstva, akademske sfere in predstavnik organizatorja natečaja, je izbrala šest finalistov za Start-up Academic Rektorjevo nagrado Univerze na Primorskem: Jerina slaščičarna (nosilka: Jera Lenardič),  Viridi qualis, živa tržnica (nosilec: Matej Uršič), Cupgrape (nosilka: Nika Tomažič), Apartmajsko naselje Smučarska vas (nosilka: Manca Ravnikar), Ladja Rex kot turistična zgodba (nosilka Martina Murko) in Domač zabojček (nosilec: Goran Tubić). 

Štiri skupine so se uvrstile v finale v kategoriji Start-up Optimist: Hoops app (nosilka: Anja Hercl), Canal Grande Express (nosilec: Jan Gregorič), Robotska samohodna kosilnica (nosilec: Simon Zec) in Design4eternety (nosilka: Pija Vidovič). 

Predsednik komisije Tomaž Lešnik, direktor poslovnega razvoja in prodaje pri podjetju Dinit d.o.o., je po koncu predstavitev povedal, da "so ideje vsako leto boljše in v skladu s trendi, ki se odvijajo na različnih področjih". Mladim je svetoval, naj se ne ustrašijo izzivov in naj sledijo sanjam. Z njim so se strinjali tudi ostali člani komisije, med njimi dr. Boris Kavur z Univerze na Primorskem, Blanka Palčič iz Kariernega centra Univerze na Primorskem, Aljoša Domijan iz podjetja Gambit Trade d.o.o., Robert Rakar iz Primorske gospodarske zbornice, mag. Andrej Medved iz UIP ter Timotej Pirjevec, predstavnik Mestne občine Koper, ki je ob koncu povedal, da “si želi, da bi bilo na področju podjetnosti vse več aktivnosti in podobnih idej, kot so bile predstavljene na natečaju, kajti podjetnost in s tem prilagodljivost ter pripravljenost na bodoče spremembe so ene ključnih usmeritev, ki nas čakajo kot izzivi v bodočnosti". 

Da so letošnje ideje dobre in inovativne, se je strinjal tudi direktor UIP Dorijan Maršič: “Veseli smo, da je toliko dobrih, predvsem aplikativnih podjetniških idej. Poslovne ideje so zelo raznolike, saj pokrivajo številna področja, od turizma, agroživilskega sektorja, robotike in novih poklicev do spletnih aplikacij." Za finaliste so tudi letos, poleg mentorskega programa, organizirali pisano paleto poslovno-izobraževalnih aktivnosti in delavnic, kjer bodo s pomočjo akademikov  in gospodarstvenikov osvojili znanja in veščine, ki jim bodo v veliko pomoč pri pripravi poslovnega načrta.

Zmagovalci bodo znani v drugi polovici novembra na svečani podelitvi nagrad v dvorani svetega Frančiška Asiškega. Najbolj inovativne ideje bodo nagrajene s skupnim nagradnim skladom v vrednosti 37 tisoč evrov.

Natečaj podpirajo:

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo,
Agencija SPIRIT,
Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko,
Univerza na Primorskem,
Mestna občina Koper,
Občina Izola,
Podjetje Dinit d.o.o.,
ADRIATIC SLOVENICA Zavarovalna družba d.d., poslovna enota Koper,
Elektro Primorska, javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d.