UIP -

3D tisk – kjer ustvarjalnost sreča praktičnost

Pred nekaj leti sem prvič slišal za 3D tisk, a sem to tehnologijo dojemal kot nekaj, kar sodi v industrijske obrate ali laboratorije. Zdelo se mi je zanimivo, a precej oddaljeno od vsakdanjega življenja. Potem pa mi je prijatelj pokazal preprost obesek za ključe, ki ga je sam oblikoval in natisnil doma. Takrat se mi je posvetilo, koliko možnosti se skriva v tem svetu.

Kupil sem si osnovni tiskalnik in začel z učenjem. Počasi, z veliko napakami, vendar nekje je potrebno začeti. Prvi izdelki so bili bolj nerodni kot uporabni, a z vsakim poskusom sem napredoval. Danes mi 3D tisk omogoča, da doma sam izdelam nosilce za kable, nadomestne dele, igrače za nečake in celo unikatna darila.

Najbolj všeč mi je to, da ni treba biti profesionalni oblikovalec – z nekaj truda lahko vsakdo ustvari nekaj uporabnega. 3D tisk mi je odprl svet, v katerem se ustvarjalnost sreča s praktičnostjo. In točno zaradi tega ostaja del mojega vsakdana – kot hobi, kot orodje in kot način razmišljanja.

3D tisk - kjer ustvarjalnost sreča praktičnost

Odkar sem se resneje lotil 3D tiska, je moje razumevanje izdelkov popolnoma drugačno. Ko v roki držim kakšen kos plastike, ki se zlomi ali odpade, ne pomislim več, kje bi lahko kupil novega, najprej pomislim, ali ga lahko sam izdelam. Presenetljivo pogosto je odgovor pritrdilen. Nič več nepotrebnega čakanja ali zapravljanja za celoten izdelek, ko v resnici potrebuješ le majhen delček.

Z 3D tiskom sem opremil tudi delavnico, natisnil sem si organizatorje za vijake, distančnike za orodje in celo stojalo za polnilec. Vsaka stvar je prilagojena mojemu prostoru in potrebam. Nič več univerzalnih rešitev, ki nikoli zares ne ustrezajo.

Navdušujoče je tudi to, da se znanje širi hitro. Obstajajo skupnosti, kjer ljudje delijo brezplačne modele, nasvete in popravke. Včasih kakšno idejo, ki bi me prej stala dneve načrtovanja, najdem že narejeno in pripravljeno za tisk.

Zame je 3D tisk postal mnogo več kot orodje. Je nova oblika ustvarjalnosti, ki povezuje roke, um in tehnologijo. In kar je najlepše, vedno znova te nauči potrpežljivosti, reševanja problemov in veselja ob lastnem izdelku.…

Barvanje napušča me je naučilo, da ni treba biti strokovnjak za vsak projekt.

Barvanje napušča ni nekaj, za kar bi si mislila, da bom kdaj počela sama. A ko sva z možem kupila starejšo hišo, sva hitro ugotovila, da naju čaka precej takih nalog. Napušč je bil že pošteno obrabljen, barva je odstopala, les je bil na nekaterih mestih že rahlo poškodovan, vse skupaj je delovalo precej zanemarjeno.

Sprva sva razmišljala, da bi koga najela, a ker so bile druge prenove precej dražje od pričakovanega, sva se odločila, da to opravilo vzameva v svoje roke. Priznam, da me je bilo najprej malo strah. Ne samo višine, ampak tudi tega, da bom naredila kaj narobe. A ko sva začela, me je čisto potegnilo. Barvanje napušča je hitro postalo najin skupni projekt.

Najprej je sledilo brušenje. Po nekaj minutah sem imela občutek, da sem prekrita z lesnim prahom od glave do pet. Sonce je žgalo, roke so me pekle od drgnjenja, a občutek, da delaš nekaj konkretnega, je bil nepričakovano dober. Potem pa je prišlo barvanje. Tisti del, kjer napor zamenja nekaj bolj ustvarjalnega. Izbrala sva nežno sivo barvo, ki se lepo poda k fasadi. Ko sem potegnila prvi sloj čopiča, sem se počutila kot nekakšna slikarka na čisto posebnem platnu.

Barvanje napušča me je naučilo, da ni treba biti strokovnjak za vsak projekt.

Seveda ni šlo brez zapletov. En dan naju je ujel dež ravno med sušenjem, drugič sem prevrnila vedro barve, ki se je razlila po terasi. A kljub temu je bil končni rezultat nekaj, na kar sem ponosna. Barvanje napušča nama je vzelo nekaj dni, a dalo veliko več.

Ko zdaj pogledam hišo od spodaj, me prevzame zadovoljstvo. Napušč ne deluje več utrujeno, ampak čisto in sveže. In ko komu povem, da sva ga barvala sama, se mi zdi, da ima ta del hiše še večjo vrednost. Ni popoln, a je najin.

Barvanje napušča me je naučilo, da ni treba biti strokovnjak za vsak projekt. Z nekaj potrpežljivosti, pripravljenosti na učenje in kančkom humorja lahko dosežeš več, kot si sprva misliš. In občutek ponosa je neprecenljiv.…

Kadar nastopi zaprtost je potrebno hitro ukrepati

Zelo pogosta črevesna motnja je zaprtost, katera je, če traja več dni tri ali več, lahko precej nevarna. Za redno odvajanje blata moramo poskrbeti tako, da zaužijemo dosti tekočine, jemo vlaknine, ki so v sadju in zelenjavi, se veliko gibljemo.

Pomagamo si tudi z uživanjem probiotikov, ki skrbijo za pravo razmerje dobrih bakterij v črevesju. Pomembno je, da ti probiotiki vsebujejo tudi prebiotike, ki so hrana probiotikom. Za pravilno delovanje črevesja je pomembno tudi gibanje. Stres in drugi psihološki dejavniki lahko ravno tako vplivajo na zaprtost poleg tega pa še depresija in nekatera zdravila, predvsem antacidi in opioidi in še nekatera druga. Ko pride do tega , da postane kronično, da ne odvajamo blata, se je nujno posvetovati z zdravnikom. Sami pa med tem poskrbimo, da smo hidrirani, pijemo dosti tekočine in povečamo vnos vlaknin. Poskušamo biti redno telesno aktivni. Omejimo določena živila, ki lahko vplivajo na zaprtost, to so predvsem mastna živila, predelana živila in sladkor. Stanje lahko izboljšamo, da vzamemo kakšno odvajalo, katero pa je priporočljivo, da je rastlinsko.

Kadar nastopi zaprtost je potrebno hitro ukrepati

Prekomerna uporaba odvajal je škodljiva, saj lahko pride do odvisnosti črevesja. Priporočena uporaba naravnih odvajal je največ dva tedna. V primeru, da nas tišči na blato, ne smemo zadrževat in čakat ampak je to potrebno nujno izvest, saj se lahko blato osuši in naslednjič v nasprotnem primeru pride do ponovnega zaprtja. Prav tako je potrebno omejiti alkohol in kavo, saj kava tudi vpliva na zaprtost, če jo uživamo prekomerno. Deluje diuretično, kar posledično privede do zaprtja. V lekarnah in v specializiranih trgovinah imamo na voljo mnogo prehranskih dopolnil, ki pomagajo uravnavati redno odvajanje.

Zelo poznan je indijski tropotec, katere vlaknine lahko redno uživamo kot samostojne, namočene v vodo ali pa kot dodatek k moki pri peki kruha ali palačink in kakšnega drugega drobnega peciva. Že od nekdaj so znane suhe slive, kot dobro pomagalo pri odvajanju. Dobi se jih tudi v obliki sokov, ki jih lahko dnevno konzumiramo.…

Ko vam opornice za roke omogočajo, da lahko opravljate delo

Pred časom je moj sin šel v šolo smučanja. Vsi starši vemo, da moramo kar malo zamižati, kajti čisto mogoče je, da bo otrok doživel padec ali udarec. Tako sem tudi sama bila precej prestrašena, ker je šel v šolo smučanja prvič in sem razmišljala samo to, kako mu bo šlo. Potem me je mož kar hitro malo okregal, da ne morem sedaj prav nič spremeniti in da se naj neham obremenjevati. Čez dva dni sem dobila klic razrednika. Ko sem videla telefonsko številko, sem že vedela, da nekaj ni ok. Razrednik mi je povedal, da je sin padel in da brez opornice za roke ni šlo. Ko mi je povedal celotno zgodbo, sem želela govoriti s sinom.

Ko vam opornice za roke omogočajo, da lahko opravljate delo

Sin je bil nepričakovano nasmejan. Povedal mi je, da ga ne boli preveč in da ne želi domov. Pomislila sem, da brez opornice za roke enostavno ne bi šlo. Tako pa sem vedela, da mu opornica pomaga. Koliko bo še lahko smučal ne vem, vem pa, da se ima lepo in da želi ostati. Ko sem se ponovno slišala s profesorjem, sva odločila, da sin na smučanju ostane. Tako naslednje dni žal ni smučal, je pa bil neprestano zraven otrok. Sposodil si je sanke in se sankal.

Še dobro, da so ga peljali na pregled, ker brez opornice za roke ne bi šlo. Tako pa mu je bilo veliko lažje, ker je imel opornico in je tako roka počivala. Moj sin je tako do konca užival na snegu. Jaz pa sem se naučila, da resnično ne morem vplivati, kako bo sin preživel dneve. Lahko pa odreagiram, ko je to potrebno. Tako sem odreagirala, da je sin na smučanju ostal. Tudi on je bil srečen, ker ni rabil priti domov. Všeč mu je bilo na smučišču zraven sošolcev. Je pa res, da je imel pregled in je z roko vse ok. Tako da opornice za roke še kako prav pridejo, če poškodba ni preveč resna. …

Ročna ura Liu Jo za sodelavca, ki odhaja v pokoj

Na našem oddelku je vladalo posebno vzdušje. Po dolgih letih dela se je naš spoštovani kolega odpravljal v zaslužen pokoj. Bil je nepogrešljiv član ekipe, vedno pripravljen pomagati, svetovati in deliti svoje bogate izkušnje. Dan njegove upokojitve smo želeli zaznamovati na prav poseben način.

Ročna ura Liu Jo za sodelavca, ki odhaja v pokoj

S sodelavci smo se dolgo spraševali, kaj bi mu podarili, da bi mu ostalo v spomin na vsa ta delovan leta. Med idejami je bila največkrat omenjena ročna ura, tako, da smo se odločili, da mu podarimo elegantno ročno uro Liu Jo, simbol časa, ki ga je posvetil svojemu delu in časa, ki ga bo zdaj lahko namenil sebi in svojim hobijem. Ko je prišel trenutek slovesa, smo se vsi zbrali v sejni sobi, kjer smo mu pripravili manjšo slovesnost. Vodja oddelka je imel ganljiv govor, kjer je poudaril kako neprecenljiv je bil njegov prispevek podjetju in njegovo neomajno predanost delu. Nato mu je izročil naše darilo, elegantno črno škatlico z elegantnim belim napisom Liu Jo. Ko je škatlico odprl, se mu obraz razjasnil. Povedal je, da je vedno občudoval ročne ure, a si ni nikoli vzel časa, da bi si izbral in privoščil tako lepo ročno uro. Vsak dan, ko jo bom nosil se bom spomnil na vas, dragi sodelavci, je še vedno z rosnimi očmi dejal na koncu. Vsi smo se nasmehnili, nekateri so celo skrivaj brisali solze. Bil je več kot le sodelavec, bil je prijatelj, mentor in oseba, ki je vedno znala razvedriti in popestriti še tako naporen in težek delovni dan. Po uradnem delu smo skupaj sedli za mizo in še malo uživali v prijetnem pogovoru ter obujanju spominov na pretekla leta. Ročna ura Liu Jo mu je prav lepo pristajala ne njegovi roki.

Kot, da je narejena samo za njega. Prav to odlikuje ročne ure Liu Jo, narejene so tako, kot da so narejene za vsakega posameznika posebej.…

Namesto na rokah so bile delovne rokavice v žepu

V Rožnatem mestu v Rožni dolini življenje teče po ustaljenih tirnicah brez večjih pretresov.

Starši hodijo v službo otroci v šolo in vrtec, starejši krajani pa uživajo v zasluženem pokoju. Prijetno tišino prekine sirena rešilnega avtomobila, ki pridivja iz dela mesta kjer se nahaja bolnišnica in oddrvi naravnost proti gradbišču kjer se gradijo novi blok. Župan Jure. Vstane od pisalne mize stopi k oknu in pogleda v smeri kamor je oddivjal rešilni avto. Upam, da ni nič hujšega si misli, vzame suknjič z obešalnika in zakliče tajnici Lojzki, da gre pogledat kaj se je zgodilo. S kolesom se odpelje proti gradbišču.

Namesto na rokah so bile delovne rokavice v žepu

Ko prispe tja rešilno vozilo ravno odpelje. Stopi do zbranih in jih povpraša ali se je zgodila kakšna nesreča. Naš mizar Simon si ni nadel delovne rokavice ko je rezal na krožni žagi. Z roko je prišel preblizu žagi, ki ga je močno porezala po kazalcu leve roke. Vedno jim govorim naj uporabljajo delovne rokavice se je jezi delovodja Tomaž. Pa gre rezat desko a delovne rokavice namesto na rokah nosi v žepu. Zdaj je kar je upam, da ni nič hujšega in da bo z njegovim prstom vse v redu, pravi župan. Zapeljem se do bolnišnice, da vidim kako je z njim. Pogleda delavce, ki stojijo pretreseni in jim zakliče glave gor in delovne rokavice ne roke. Vam sporočim kaj bom zvedel v bolnišnici. Ko župan Jure prispe do bolnišnice takoj odhiti na urgenco. Na hodniku sreča zdravnika Dolinarja in ga povpraša kako je s Simonom.

Pravkar mu doktor Kermauner v operacijski dvorani šiva rano na prstu. Kot kaže prvi izvidi je imel več sreče kot pameti. Ni si poškodoval vezi ali živca, tako da bo prst normalno funkcioniral, ko se mu rana zaceli. Župan Jure si je vesel oddahnil zahvalil se je doktorju Dolinarju in po telefonu sporočil veselo novico na gradbišče.…

Posebno darilo za rojstni dan

Imam prijateljico, ki je resnično moja najbojša prijateljica. Tako se je bližal njen rojstni dan in bila sem prav vesela, da ji bom lahko nekaj kupila. Že kar nekaj časa prej sem razmišljala, kaj točno bi ji kupila. Darila za rojstni dan smo si po navadi kupovale skromna, tokrat pa sem ji jaz želela kupiti nekaj več. Namreč celo leto mi je stala ob strani, ko sem potrebovala pomoč. Moram reči, da me je kar nekajkrat rešila varstva otrok, ko nisem imela možnosti, da bi prišla v vrtec po njih. Ker sem ji resnično hvaležna, sem se tudi odločila, da ji bom kupila lepo darilo.

Najprej sem premišljevala, da bi to lahko bil bon za nakup oblačil, ker vem, da je rada urejena. Potem pa sem pomislila na welness. Vedela sem, da obožuje welness in da so takšna darila za rojstni dan lahko zelo lepa. Ko sem poklicala v Welness da mi povedo, kaj mi lahko ponudijo, sem se odločila, da ji vzamem vikend paket z vsemi ugodnostmi, ki jih welness nudi. To bo noro darilo in prepričana sem, da ji bo še kako všeč. Ker si nisem upala določiti datuma, sem se zmenila, da bo datum vikenda povedala sama naknadno.

Posebno darilo za rojstni dan

Tako je prišel njen dan in že zjutraj sem jo presenetila, ko sem jo povabila na kavo. Mislila je, da darila za rojstni dan še nimam, ker ji ga tudi nisem takoj dala. Potem pa sem jo prosila, naj mi prinese sladkor iz kuhinje in ko je prišla nazaj, sem ji izročila darilo. Kako je bila vesela. Tako srečne že dolgo nisem videla. Povedala mi je, da takšnega darila ni dobila še nikoli v življenju in da ji ga je prav nerodno sprejeti. Sama pa sem čutila, kako je bila vesela darila za rojstni dan in tudi bila srečna, ker jo imam neizmerno rada. …

Pos terminali so olajšali načine plačevanja

Spomnim se, ko so se nekaj let nazaj začeli čedalje bolj pogosto pojavljati pos terminali v raznih trgovinah, bencinskih črpalkah, trafikah in drugih ustanovah. To pa mi je bilo tedaj zelo všeč, saj mi je bil način plačila s kartico, velikokrat veliko boljši, kot pa z gotovino. Danes pa se ti pojavijo že praktično povsod, kjer je potrebno opraviti kakšen nakup, kar pa mi je res super.

To pa je imelo torej svoje prednosti. Glavna, ki jo vidim jaz, je ta, da sploh več ni neke velike potrebe po temu, da bi imel pri sebi še gotovino. To pa mi je super zaradi tega, ker vse prihodke, oziroma dohodke, ki jih dobim in imam, so nakazani na mojo plačilno kartico. Sedaj pa se zaradi tega napredka ne rabim odpravljati na bankomat, ter redno skrbeti za to, da imam pri sebi zadosti gotovine, da nekaj plačam.

Pos terminali so olajšali načine plačevanja

To pa mi prihrani nekaj časa in pa skrbi, tako da je to res super. Prav tako pa so pos terminali tudi malo rešili tiste dolge vrste v trgovinah. Velikokrat se je namreč zgodilo, da če so stranke plačevale z gotovino in sicer z bankovci z visokimi vrednostmi, je prodajalkam zmanjkalo drobiža, za vrniti denar. Ker pa pos terminali nudijo plačilo s kartico, pa tega problema več ni.

Tudi moja denarnica se je sedaj zaradi tega kar spremenila. Prej sem imel vedno težavo, s tistimi ogromnimi denarnicami, polnimi drobiža in bankovcev, kar mi je v žepu vzelo veliko prostora. Sedaj pa sem si lahko končno kupil zelo majhno denarnico, katera je namenjena več ali manj samo karticam, ter ima čisto malo prostora za bankovce, ter kakšen kovanec ali dva. Zato pa lahko to kompaktno in majhno denarnico dam v kateri koli žep, ter mi ne moli preveč iz žepa, kot mi je tista, ki sem jo imel prej. …

Kako do moderne otroške sobe

Včasu nosečnosti mi je bilo nekaj najlepšega, ko sva z možem kupovala in urejala otroško sobo. Ker sem vedela, da bom imela hčerko, je bilo tako še lažje. Lahko sem gledala otroške sobe za punce. Nisem si pustila tistega dvoma, da bi lahko imela sina, prepričana sem bila, da bom imela hčerko. Ko sem hodila po salonih in gledala otroške sobe, sem bila res srečna. Že dolgo nisva kupovala novega pohištva, zato sem bila toliko bolj šokirana, kako lepo pohištvo so imeli.

Ker sem sama bolj za rustični stil, sem točno vedela, kaj si želim. Otroška soba je morala delati predvsem toplo. Nisem želela hladne sobe, ali nevralnih barv. Želela sem veliko barv in prostrorno sobo. Najprej sem pričakovala, da bova lahko kupila že narejeno otroško sobo, potem pa sem kar hitro videla, da če bom hotela priti do idelane otroške sobe, da bom morala kupiti sobo po meri. Seveda je to dražje, a tisti trenutek mi to ni bilo pomembno, ker sva morala urediti samo en prostor. Najina hiša je bila že urejena in opremljena, le sobica je še čakala na svoj čas.

Moderne ali klasične otroške sobe?

Najina izbira je bila klasična sobica z pridihom rustike. Pravilo pa je bilo to, da sem želela, da je soba iz pravega lesa. Drugih materialov nisem hotela niti videti, niti slišati zanje. Preveč mi je pomenilo to, da ima otrok v sobi naravne materiale. In tako je tudi bilo. Otroška sobica sedaj čaka, da najina hčerka pride na svet. Kako lep je občutek, ko vidiš, kako lepe otroške sobe imajo in si tudi ti del tega. Sama sem odločila, da bo imela hčerka sobo, ki jo bo lahko uporabjala več let. Tako ji bo sobica v najstniških letih prišla tudi prav. Delala sva na kvaliteti za več let. To nama je bil cilj. …

Nakup primernega ležišča je lahko zelo zahtevno

Nekaj časa nazaj sem se po zelo dolgo časa spet srečal s tem, da sem moral opraviti nakup novega ležišča, kajti moje staro, je bilo v zelo slabem stanju in mi ni več nudilo udobnega spanca. Zato pa sem tedaj mislil, da bom ta nakup lahko izvedel zelo hitro in enostavno, vendar pa si nisem mislil, da bo to kar zahtevno, kar pa se je nato tudi izkazalo.

Tako pa je bila težava predvsem v temu, da je bilo na trgu na voljo res ogromno različnih ležišč, kar se tiče tako samega ogrodja in dna postelje, kot tudi vzmetnice. Zato pa sem se moral najprej dobro pozanimati in razmisliti kaj sploh rabim, torej kakšna ležišča bodo najbolj primerna temu, kar si želim kupiti. Nato pa sem si moral še ogledati vse različne kolekcije različnih ponudnikov in podjetji, predno pa sem bil pripravljen na to, da se odpravim v kakšno trgovino, za katero sem vedel, da bom našel najboljše razmerje med kakovostjo in ceno.

Ko pa sem si to trgovino nato izbral, pa je bilo na začetku zelo enostavno najti primerno ogrodje in dno ležišča, kajti tukaj sem si le kupil tisto, ki je bilo primerne velikosti in pa takšno, da mi je bilo estetsko všeč. Veliko večji problem pa je nastopil pri nakupu vzmetnice. To pa zato, ker je teh bilo res ogromno, ter so bile med seboj vse različne. Zaradi tega, pa sem nato moral testirati vse različne in probati ugotoviti, katera mi najbolj odgovarja, glede na trdoto. Tedaj pa sem moral biti prepričan, da je bila ta vzmetnica sprva udobna, nato pa sem še ocenil, če mi nudi ustrezno oporo telesu, zaradi česar, pa bi bila kvaliteta spanca veliko boljša. Po nekaj razmišljanja in testiranja pa se je nato našla primerna vzmetnica, ter je bilo tedaj moje ležišče končno popolno. …

UIP

Blog

Moderne ali klasične otroške sobe?